Kronske priče niso zaslišali

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 16. december 2016 / 09:53

Na sojenju Branku Žiberni, Janezu Gradišarju in Janezu Pircu iz Gorenjske gradbene družbe zaradi domnevne ponareditve listin in zlorabe položaja so zaradi odsotnosti prvoobtoženega zaslišanje kronske priče tožilstva Draga Grila preložili na naslednjo obravnavo.

Kranj – Z zaslišanjem prič so na kranjskem okrožnem sodišču včeraj nadaljevali kazenski postopek zoper direktorja in največjega posrednega lastnika Gorenjske gradbene družbe (GGD) Branka Žiberno, člana nadzornega sveta GGD Janeza Gradišarja in vodjo logistike v GGD Janeza Pirca, ki jih kranjsko tožilstvo zaradi domnevne izdaje fiktivnih računov za plačilo potovanj v letih 2006 in 2007 obtožuje ponarejanja listin, zlorabe položaja in pomoči pri kaznivem dejanju. S tem naj bi tedanjemu Cestnemu podjetju Kranj, sedaj Gorenjski gradbeni družbi, povzročili za 79.422 evrov premoženjske škode. Med vabljenimi pričami je bil tudi nekdanji direktor Integrala Tržič Drago Gril, sprva soobtoženi v tej zadevi, ki pa je krivdo za očitana kazniva dejanja že pred časom priznal in bil pravnomočno obsojen. Njegovo zaslišanje je predlagal tožilec Tilen Demšar, zato se predvideva, da bo njegovo pričanje obremenilno za prvoobtoženega Žiberno, ki pa je bil včeraj zaradi zdravniškega pregleda odsoten. Čeprav je obravnava v soglasju strank potekala v njegovi nenavzočnosti, se je sodnica Marjeta Dvornik odločila, da Grila zasliši na naslednji obravnavi 3. januarja, ko pričakuje, da bo v sodni dvorani navzoč tudi Žiberna.

Zagovornik prvoobtoženega Dušan Csipö je pred začetkom glavne obravnave sodnico seznanil, da je bil Žiberna včeraj naročen na zdravniški pregled, kar je podkrepil z vabilom na pregled. Sodnica je odvetnika poučila, da za dokazovanje zdravstvenih razlogov za izostanek obstaja predpisan obrazec, z odgovorom, da bo obramba naknadno posredovala zdravniško potrdilo, pa ni bila zadovoljna. »Ne bom postopala kot preiskovalna sodnica, ki je pet let čakala zaradi izgovorov obtoženega Žiberna, zato bom postavila zdravniškega izvedenca glede njegovega zdravstvenega stanja,« je napovedala. Zaradi dolgotrajne sodne preiskave je že precej kaznivih dejanj, ki so jih obtoženim očitali v prvotni obtožbi, do danes zastaralo, zastaralni rok pa se nezadržno izteka tudi za preostala očitana dejanja, zato se Dvornikovi mudi.

Medtem ko se je Nada Žiberna pričanju na sojenju zoper svojega moža odpovedala, pa je bil njen sin Matevž Žiberna pripravljen govoriti. Spomni se, da se je v letih 2006 in 2007 udeležil potovanj na Islandijo in v Kanado. Kot je dejal, so si na Islandiji ogledovali razne mostove in infrastrukturo, v Kanadi pa so si ogledovali visoke gradnje, zlasti lesene. Ob vprašanju odvetnika Csipöja, kakšne mostove so si ogledovali na Islandiji, je nejevoljno reagirala sodnica, da je bila na Islandiji že dvakrat in da tam zagotovo ni veliko mostov, zato vprašanja ni dovolila. »Vas mogoče to ne zanima, ampak možakarji so si jih ogledovali,« je odvrnil mladi Žiberna, ki predvideva, da ga je oče na obe potovanji vzel s sabo z željo, da bi postal to, kar danes tudi je – gradbeni inženir. Na vprašanja tožilca, katere mostove in stavbe si je na obeh potovanjih najbolj zapomnil, ni dal konkretnega odgovora, ker da se po desetih letih vsega že medlo spominja, te stvari pa ga tedaj kot petnajstletnika tudi niso zanimale.

Sodnica je želela na včerajšnji obravnavi zaslišati tudi predstavnika oškodovane družbe GGD, zato je nadzornemu svetu poslala dopis, naj poskrbijo, da nekdo pride na sodišče in morebiti vloži tudi premoženjsko-pravni zahtevek. Odgovora ni prejela, zahtevka pa tudi ni nihče vložil v pisni obliki, je pojasnila Dvornikova.

Spomnimo: gorenjski kriminalisti so po opravljeni kriminalistični preiskavi okoliščin dveh spornih izletov gorenjskih županov v Barcelono in Pariz v letih 2003 in 2007 v organizaciji Integrala Tržič, ki je bil v 31-odstotni lasti Cestnega podjetja Kranj, zaradi suma storitve kaznivih dejanj ponarejanja listin in zlorabe položaja kazensko ovadili pet odgovornih oseb v CP Kranj in Integralu Tržič, medtem ko v ravnanjih županov niso ugotovili ničesar nezakonitega. »Ugotovili smo, da so bili v obdobju med 2002 in 2007 med podjetjema izdani fiktivni računi za storitve, ki nikoli niso bile opravljene, in po drugi strani za protipravno pridobitev premoženjske koristi v višini 136 tisoč evrov,« je ob vložitvi ovadbe v aprilu 2009 pojasnjeval Boštjan Lindav, takratni vodja Sektorja kriminalistične službe Kranj.