Na roke prepisala Sveto pismo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / nedelja, 11. december 2016 / 12:02

Na Teološki fakulteti so v okviru tedna univerze predstavili javnosti na roko prepisano Sveto pismo študentke Lucije Rožman iz Predoselj.

Sredina predstavitev monografij, znanstvenih publikacij in priročnikov, ki so jih v Sloveniji ali v tujini izdali na Teološki fakulteti v Ljubljani zaposleni predavatelji, je bila nekaj posebnega. Na njej so prvič pokazali javnosti Sveto pismo, ki ga je na roko prepisala študentka 4. letnika enovitega magistrskega študija na Teološki fakulteti Lucija Rožman iz Predoselj. Lastnoročno prepisano Sveto pismo je bilo njeno darilo bratu Bernardu, ki je v začetku julija daroval novo mašo.

Lucija, ki deluje kar pretirano skromno in o svojem enkratnem dejanju do srede ni želela govoriti v javnosti, je povedala, da se ji je Sveto pismo približalo na način, ki ji je zelo ljubeč in domač: preko peresa, papirja in barve. »Beseda pisma je nagovorila za duhovniški poklic tudi mojega brata Bernarda. Njegov odgovor na Gospodov klic zelo občudujem in spoštujem. Zato sem tudi sama želela narediti nekaj, kar bi ga vedno spominjalo, da ga podpiram pri tej odločitvi, mu stojim ob strani in da se v tem poslanstvu nima ničesar bati,« je o razlogih, zakaj se je lotila prepisovanja Svetega pisma, povedala Lucija. »Zame je to knjiga življenja, ki daje upanje vsem, ki jo vzamejo v roke, in na svoj način vzpostavlja oseben odnos z Bogom. V njej sem znova in znova odkrivala lepoto stvarstva, življenja, najrazličnejših odnosov, darovanja, vere, uresničitev človeka v določenem poslanstvu in predvsem lepoto ljubezni. Zaradi teh stvari sem jo želela prepisati, saj ni popolnejše knjige za življenje. Ideja in prepisovanje sta bila zame velika milost. Morda je bilo to večje darilo zame kot za brata, saj sem prejela popotnico za vse življenje.«

Poldrugo leto bogatega življenja

Lucija je začela Sveto pismo prepisovati 5. decembra leta 2014. Prepisovala ga je leto in pol, do bratove nove maše. »To je bil čas vsebinsko najbolj bogatega življenja. Zaspala in vstala sem z mislijo na Sveto pismo. Prepisovanje ni bilo le tehnična zadeva, ampak sem morala biti celostno vključena v to. Prostor, mir, pravo razpoloženje ter navdih so bili pomemben del naloge. V srcu sem bila mirna. Spoznavala sem, da šele potem, ko se daruješ za nekoga, dobi delo smisel in pomen,« je povedala Lucija, ki ji je uspelo pred bratom skriti svoje delo. Na vrata svoje sobe, ki je poleg njegove, je pritrdila napis: Preden vstopiš, potrkaj! Le redko si je vzela čas, da je šla z Bernardom v hribe ali na tek. Znova in znova se je izgovarjala, da je zaposlena z nekim projektom. Brat ji je v šali dejal, da je to gotovo projekt Sitna baba. Če mi je želel kaj povedati, je kar pod vrata potisnil listek s sporočilom. Tako je bilo do nove maše. »Sprva sploh ni dojel, kaj sem mu podarila. Ko je prišel do resnice, je bil močno ganjen, presunjen, s solzami v očeh. Zame je bilo to največje darilo,« pove Lucija.