Ženske, ki so pustile sledi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 9. december 2016 / 14:07

Mnoge ženske so s svojim delom in osebnostjo pustile sledi v življenju Ločanov in Škofje Loke pa tudi v Sloveniji in svetu. To odkrivajo udeleženci študijskega krožka z naslovom Pomembne Ločanke, ki poteka v organizaciji Loškega muzeja in Zavoda Tri.

Junija lani so aktivistke Zavoda Tri v Aleji zaslužnih Ločanov, kjer stoji deset kipov zaslužnih mož, postavile panoje z liki treh znamenitih Ločank in tako nastavile zrcalo dejstvu, da v aleji zaslužnih ni niti ene ženske. Dr. Marija Bračko je na noge postavila škofjeloško zdravstvo, uršulinka Angela Bahovec je uveljavila košarko, Franja Tavčar pa ni bila le soproga pisatelja Ivana Tavčarja, pač pa neodvisno od njega aktivistka, humanitarka, borka za pravice žensk in avtoriteta na področju delovanja žensk v Sloveniji med obema vojnama. Ko je izzvenela razstava v aleji, se je vsaka od treh znamenitih Ločank preselila »domov«: Marija Bračko v zdravstveni dom, Angela Bahovec na Loški grad in Franja Tavčar v dvorec Visoko. V zavodu Tri pa s tem niso odnehali in letos v sodelovanju z Loškim muzejem nadaljujejo, tokrat v študijskem krožku z raziskovanjem in odkrivanjem žensk, ki izvirajo iz Škofje Loke in so se s svojim delom uveljavile doma in po svetu. Nina Arnuš iz Zavoda Tri ob tem omeni podobne namere v Novem mestu, kjer nameravajo v prihodnjem letu postaviti deset tabel pomembnih Novomeščank. Pove tudi, da bodo pobudniki iz obeh mest pri tem projektu sodelovali.

Tudi Loški muzej se je že ukvarjal s to tematiko, pove kustosinja Biljana Ristić. Leta 2011 so pripravili dopolnitev predstavitev vidnih osebnosti z območja nekdanjega loškega gospostva in ob tem ugotovili, da je v loški zgodovini tudi veliko žensk, ki so pomembno zaznamovale loško kulturo in identiteto. Tako je nastala baza podatkov, na katero lahko oprejo nadaljnje raziskovanje. »V študijskem krožku se družimo z namenom, da bi dali veljavo ženskam, ki so pomembno vplivale na življenje na Loškem, pri tem pa želimo dati besedo ljudem, ki o teh ženskah kaj vedo, poznajo njihovo delo in imajo nemara tudi žive spomine na srečanja z njimi,« je dejala Ristićeva. Krožek, ki se je novembra in decembra sestal trikrat, z njim pa nameravajo nadaljevati tudi prihodnje leto, je doživel dober odziv, kar je za organizatorke dokaz, da na tem področju ostaja »luknja v zgodovini«. Udeleženci krožka tako brskajo po arhivih, dokumentih, fotografijah, iščejo živa pričevanja, povezana z delom znamenitih Ločank, tistih, ki jih že poznajo in o njih poglabljajo spoznanja, in tistih manj znanih, ki jih je še treba odkriti. Gre za pionirke, ki so v preteklosti vstopile v takratni moški svet in se v njem skušale uveljaviti. V krožku želijo osvetliti, v kakšnih razmerah so živele, na kakšne ovire so naletele, kaj jih je gnalo naprej ... Cilj je po eni strani vzpostavitev nekakšnega leksikona znamenitih Ločank in po drugi priprava projektne dokumentacije, s katero bi katero od Ločank uvrstiti v Alejo zaslužnih Ločanov, pojasni Nina Arnuš. Ob tem pa želijo tudi vzgajati lokalno skupnost, da so ženske bile in so lahko zgled, s čimer želijo vplivati na krepitev njihove vloge. Radi bi se povezali tudi s šolami. Udeležence krožkov spodbujajo tudi k zbiranju materialnih dokazov o tematiki, fotografij, predmetov, ki so jih morda uporabljale, kar bi lahko v prihodnje služilo kot vir za razstavo. Starejši udeleženci, ki so poznali katero od znamenitih Ločank, lahko prispevajo spomine, anekdote. Ena od udeleženk je denimo še hodila v nunsko šolo in lahko pripeva dragocene podatke o takratnem izobraževanju. Poglobili bi lahko tudi spoznanja o dekliški nunski šoli, ki je v Škofji Loki ženskam odprla pot k znanju. Ne zasledujejo pa zgolj zgodovinskega vidika: v bazo podatkov želijo vključiti tudi še živeče Ločanke, ki so se uveljavile doma in v svetu.