Nov bleščeč kamenček Muzeja Žiri

V Kulturnem središču Stare Žiri so minulo soboto odprli novo stalno razstavo z naslovom Klekljane čipke, »špice« na Žirovskem, ki predstavlja klekljanje čipk od sredine 19. stoletja do današnjih dni.

V Žireh so se na »veseli dan kulture« veselili nove stalne razstave v Muzeju Žiri. S tem so po besedah Olge Vončina iz Občine Žiri v mozaik žirovskega muzeja s ponosom umestili še en bleščeč kamenček, s katerim zaokrožujejo predstavitev glavnih značilnosti kraja, po katerih so Žiri poznane v širšem prostoru.

Prav Olga Vončina je bila skupaj z Gregorjem Mlinarjem na občini gonilna sila razstave, je ob odprtju poudarila Maja Justin Jerman iz Muzejskega društva Žiri, ki se je ob tem za strokovno pomoč pri izvedbi razstave zahvalila tudi Loškemu muzeju Škofja Loka in avtorici razstave Mojci Šifrer Bulovec. Pri razstavi sta sodelovala tudi Klekljarsko društvo Cvetke Žiri in Čipkarska šola Žiri. Slednjima se je za ohranjanje dolgoletne tradicije klekljarstva v Žireh zahvalil tudi podžupan Jože Stanonik. Vsebinski del razstave, ki se iz pritličja po stopnišču dviguje v prvo nadstropje in se zaključi z delom Časovni trak Mance Ahlin, je na kratko predstavila Mojca Šifrer Bulovec. Spomnila je, da se je znanje klekljanja čipk na Žirovsko razširilo iz Idrije v 2. polovici 19. stoletja. »Ljudje so se hitro oprijeli te obrti, saj je bila čipka zanimiv tržni artikel, ki je omogočal stalni zaslužek.« Prvo trgovino s čipkami v Žireh je že leta 1896 odprl Anton Primožič, ki jih je prodajal po vsej avstro-ogrski monarhiji, drugih evropskih državah in Združenih državah Amerike. Zaradi velikega zanimanja za klekljanje je Osrednji čipkarski tečaj na Dunaju leta 1906 v Žireh ustanovil čipkarsko šolo. Čas Kraljevine Jugoslavije je bil po besedah Mojce Šifrer Bulovec zlata doba klekljarstva. »V Žirovski kotlini, ki je bila tedaj središče slovenskega klekljarstva, je čipke izdelovalo kar 2500 ljudi.« Zanimanje za klekljanje je v letih od 1960 do 1980 začelo upadati, saj so se ženske raje zaposlile v Alpini, kjer so imele višjo plačo za krajši delovni čas, obenem pa so bile še socialno zavarovane. Leta 1990 je tako klekljalo le še 175 oseb. Z ustanovitvijo Republike Slovenije se je povečalo zanimanje za ohranjanje slovenske dediščine. Svoja vrata je ponovno odprlo podjetje Hiša klekljanih čipk A. Primožič 1888. Danes Žirovci po besedah Mojce Šifrer Bulovec klekljajo bolj za lastno veselje. »Zaradi želje po medsebojnem druženju in izpopolnjevanju klekljarskega znanja so ustanovili klekljarsko društvo Cvetke, ki od leta 2007 vsako leto organizira Slovenske klekljarske dneve.« Čipkarsko šolo Žiri, ki je leta 2016 praznovala že 110-letnico neprekinjenega delovanja, danes obiskuje do 140 učencev, ki tudi na mednarodnih tekmovanjih pogosto posegajo po najvišjih mestih. »Cvetke in čipkarska šola sta tudi med nosilci znanja in veščin enote Klekljanje slovenske čipke, ki je bila vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije leta 2015. Največje priznanje pa je slovensko in žirovsko klekljanje doseglo z vpisom klekljanja čipk v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva leta 2018.«

Klekljana čipka v prepletanju tradicije s sodobnostjo z Manco Ahlin in Urhom Sobočanom prestopa prag tradicionalnih rokodelskih veščin in stopa v svet sodobne umetnosti ter obenem ohranja čar tradicije zgodovinskega spomina in narodnega izročila, je predstavitev razstave zaključila Mojca Šifrer Bulovec.