Bojni tovariši (od leve): Brane Virant, Stane Bertoncelj, Aleksander Igličar, Leon Tušar in Jože Stanonik / Foto: Tina Dokl

Vojskovali so se za Slovenijo

Z Blaznikovim in muzejskim večerom Škofja Loka in Ločani v osamosvojitveni vojni junija 1991 so se v Muzejskem društvu Škofja Loka oddolžili letošnji 25-letnici slovenske države.

Škofja Loka – Predsednik Aleksander Igličar je k besedi povabil bojne tovariše iz tistega obdobja: Staneta Bertonclja, tedanjega poveljnika Teritorialne obrambe (TO) Škofja Loka, Leona Tušarja, takratnega poveljnika čete TO, Braneta Viranta, ki je takrat vodil policijsko postajo v Škofji Loki, in komandirja oddelka TO Jožeta Stanonika. Tudi med občinstvom je bilo veliko takratnih udeležencev vojne za Slovenijo, med gosti pa sta bila tudi Anton Rešek, predsednik gorenjskega pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo, in Pavle Jereb, predsednik škofjeloške veteranske organizacije.

Sogovorniki so obnovili spomine na čas, ko so v desetdnevni vojni branili pravkar rojeno samostojno Slovenijo. Nekateri so se s proslavljanja samostojnosti države, sajenja lip in nazdravljanja s penino Independent že naslednje zgodnje jutro preselili na bojne položaje. A še prej se je zgodilo več pomembnih dogodkov. Med njimi je bil leta 1990 ukaz o oddaji orožja teritorialne obrambe. Ločani so imeli vsega spravljenega v vojašnici, kar je postala težava potem, ko so ga potrebovali. Leon Tušar je govoril o tem, kako so ga (ob pomoči Slovenca v JLA Boža Ramšaka) s kombiji loških firm vozili iz vojašnice in skrivali pri zaupanja vrednih občanih. Kako so se v vojni spremenile naloge takratne milice, kako so skupaj s teritorialci operativno pokrivali premike JLA, kako so aktivirali posebno enoto milice, kako varovali dom takratnega člana slovenskega predsedstva Ivana Omana in nekaterih drugih nosilcev oblasti, je podrobno spregovoril Brane Virant. Takrat so imeli miličniki in teritorialci popolno podporo občinskih oblasti in tudi občanov. Ključni dogodki v času osamosvojitve pa so se odvijali v zvezi z vojašnico, o čemer je največ govoril Stane Bertoncelj in na pogovornem večeru izročil tudi izvirno listino o mirni predaji vojašnice, ki so jo podpisali poveljnik vojašnice Vladimir Radulović s strani JLA ter Stane Bertoncelj in Primož Pegam s strani TO. A vse ni šlo gladko: vojašnico so teritorialci prevzemali kar dvakrat, 28. junija in 2. julija. Ko so se pogajalci pogajali o predaji, je bila vojašnica obkoljena, teritorialci pa pripravljeni na strel. Do napada sicer ni prišlo, brez streljanja pa ti dogodki niso minili. Na žalost je padla nedolžna žrtev: vojak iz vojašnice je ustrelil mladega Mohorja Berganta, ki se je mudil vrh Kamnitnika. Vojašnica je bila slednjič v rokah teritorialcev, vojaki in oficirji pa zajeti: najprej so bili vojni ujetniki v nekdanji šoli v Malenskem Vrhu, pozneje so jih poslali v osrednje taborišče na Vogel. Loški teritorialci so poleg vojašnice prevzeli tudi strelišče v Crngrobu in tamkajšnjo svinjsko farmo. Povedati tudi velja, da je bil v Zaprevalu na Starem vrhu sedež koordinacije, najvišjega organa za obrambo Slovenije, ki mu je predsedoval Igor Bavčar. Tudi tega so varovali škofjeloški teritorialci. Vsi sogovorniki so govorili o svojem osebnem pogledu na takratno dogajanje. Jože Stanonik pa ga je obarval še posebej osebno: kako ga je ob vpoklicu mama pokrižala, oče pa mu je dejal, naj pazi nase; kako so se nekaterim tresle roke, ko so prevzemali orožje, kakšni občutki so ga obhajali, ko je v zasedi čakal v obroču okoli kasarne ... Pozneje so ga iz Škofje Loke poslali na Brnik, kjer je ostal do konca. Na Brniku je bil med osamosvojitveno vojno tudi voditelj večera Aleksander Igličar, ki je prav tako obudil takratne dogodke in svoje občutke ob njih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 12. september 2010 / 07:00

Kronika tedna

Prijatelj: Časarju nisem predal denarja Na koprskem sodišču se nadaljuje sojenje poslancu SNS Srečku Prijatelju, obtoženemu storitve kaznivega dejanja izsiljevanja, sa...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:17

Slovenska zgodovina

»'Pozdravljena, jugoslovanska vojska, na osvobojeni slovenski zemlji,' je 9. maja 1945 – ob osvoboditvi Ljubljane – zapisal duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. 'Pridi z oljkovo mladiko miru,...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:14

Ledeni Peričnik

Čarobna zimska podoba v led okovanega slapa Peričnik je dokaz, da ledeniška dolina Vrat upravičeno sodi med najlepše in najbolj markantne slovenske – pa tudi svetovne – naravne znamenitosti. Slap z...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:13

Skakalni vikend v Zakopanah

Tako kot v naši deželi sodijo tudi na Poljskem smučarski skoki med ene izmed najbolj priljubljenih športov. Rdeče morje navdušenih domačih navijačev je v Zakopanah vzneseno valovilo ob uspehih svoj...

Nasveti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:10

Fanny, to se za žensko ne spodobi!

... Maja bo minilo 170 let od smrti nemške romantične skladateljice Fanny Mendelssohn Bartholdy, pozneje Hensel, dolga leta neznane in zatajene. Bila je štiri leta starejša sestra Felixa Mendelssoh...

GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:06

Pavel Knobel – »bukve iz Kranja, polne drekanja«

Marsikdo bo zastrigel z ušesi ob podatku, da je bil Pavel Knobel prvi slovenski pesnik. Če nam je všeč ali ne, drži, da je izdal leta 1801 prvo slovensko samostojno zbirko posvetnih pesmi z naslovo...