Priznanja skrbnim lastnikom

Z Gorenjskega so priznanja za najbolj skrbnega lastnika gozda prejeli Urška Odar z Lepenc v Bohinju, Franc Kavčič iz Podlonka v občini Železniki in Andrej Kršinar iz Topola pri Medvodah.

Mojstrana – Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov, iz vsake območne enote enemu. Letošnji izbor je bil že osemnajsti po vrsti, sklepno dejanje pa je bilo v sredo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer je priznanja prejelo štirinajst lastnikov gozdov. Kot so ob tem poudarili v zavodu, je za prejemnike priznanj značilno, da so tesno povezani z gozdom, zagotavljajo strokovno izvedbo del v gozdu, spoštujejo večnamensko vlogo gozdov, si prizadevajo za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno varnostno opremo pri delu in se nenehno izobražujejo.

Vse več varstvenih del

V blejski območni enoti zavoda so za najbolj skrbnega lastnika gozda izbrali Urško Odar z Lepenc. Urška je lastnica kmetije, na kateri obdelujejo 3,5 hektarja lastnih in 4 hektarje najetih kmetijskih zemljišč in gospodarijo z devetimi hektarji gozda. Redijo šest goved, živino poleti pasejo na Bitenjski in Ribčevi planini na Jelovici. Gozdna posest je razdeljena na dva dela, en del leži na levem bregu Save med Logom in Nomenjem, drugi del pa na desnem bregu Save na Ročevnici. Pri delu na kmetiji, predvsem pa v gozdu, ji pomagata mož in sin. Vsa dela v gozdu opravijo sami, za to so dobro opremljeni, pri tem pa se jim je zaradi čezmerne razmnožitve lubadarja močno povečal obseg varstvenih del. Urška je v Agrarni skupnosti Nomenj, Log, Lepence, Bitnje tudi gospodarica za Ribčevo in Bitenjsko planino, kjer med drugim skrbi za pravočasno izvedbo varstvenih del v gozdu.

Posledice žledoloma so zelo hitro pospravili

V kranjski območni enoti zavoda so za najbolj skrbnega lastnika gozda izbrali Franca Kavčiča iz Podlonka v občini Železniki, ki intenzivno gospodari s 44 hektarjev veliko gozdno posestjo v revirju Dražgoše. Kot so gozdarji zapisali v obrazložitev k priznanju, v gozdovih zagotavlja kakovostno sečnjo in spravilo lesa, redno izvaja sanitarno sečnjo, dobro neguje sestoje, vzorno skrbi za gozdni cesti Tobakarjeva grapa in Dašnica–Hribi in namenja posebno skrb gradnji in vzdrževanju gozdnih vlak. Na kmetiji so se dobro opremili za varno delo v gozdu, pred kratkim so kupili tudi bager za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic. Drevje, ki ga je poškodoval predlanski žledolom, so zelo hitro pospravili, pozorni so tudi na lubadarja. Če opazijo, da se je kje preveč razmnožil, o tem obvestijo revirnega gozdarja.

Vsaka zima pusti posledice

Na ljubljanskem gozdnogospodarskem območju je po izboru zavoda za gozdove priznanje »naj« lastnik gozda prejel Andrej Kršinar mlajši iz Topola pri Medvodah. Kršinarjeva kmetija obsega deset hektarjev kmetijskih zemljišč in pwtintrideset hektarjev gozdov, v katerih skoraj vsaka zima zaradi reliefa in lege posesti pusti nekaj posledic. Moker sneg ni redkost, prav tako je sestoje večkrat prizadel žledolom, najbolj v letih 1970, 1994 in 2014. Vsakič so morali pospraviti čez tisoč kubičnih metrov polomljenega drevja, ob tem pa so upognjenim drevesom letvenjakom dokaj uspešno pomagali tudi s privezovanjem. Kot ugotavljajo gozdarji, ima Andrej dober pregled nad dogajanjem v gozdu, tako da običajno sam odkrije sveža žarišča lubadarja in jih tudi pravočasno sanira. Zadnja leta je sodeloval tudi na licitaciji najvrednejših sortimentov in jih tudi dokaj dobro prodal. Velik poudarek daje negi gozdov, pri tem pa se ne ozira na možne subvencije, ki jih ponuja država. Po vsaki sečnji in neurju poskrbi tudi za vlake.

Razdrobljenost ovira gospodarjenje

»Za dobro kondicijo slovenskih gozdov so ob podpori gozdarske stroke najbolj zaslužni lastniki gozdov, razdrobljena zasebna gozdna posest pa je pogosto ovira za še učinkovitejše gospodarjenje z gozdovi,« je na slovesnosti ob podelitvi priznanj dejal Marjan Podgoršek, državni sekretar za gozdarstvo, in dodal, da ob pretirani razmnožitvi lubadarja žal vsi lastniki ne ukrepajo pravočasno. »Lastnikom, ki imajo odnos do gozda, bi morali omogočiti povečanje gozdne posesti,« je dejal Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, in se zavzel za večjo prizadevnost lastnikov gozdov pri izvedbi negovalnih del. »Urejenost gozda je pomembna tudi za turizem,« je ugotavljal kranjskogorski župan Janez Hrovat in poudaril, da goloseki, ki nastajajo kot posledica čezmerne razmnožitve lubadarja, predstavljajo grožnjo v okolju.