Angelika Hribar, Rodbinska kronika Dragotina Hribarja in Evgenije Šumi, ZZDS in CMD, Ljubljana–Celje, 2008, 318 strani, 10 evrov, www.mohorjeva.org

Rodbinska kronika Dragotina Hribarja in Evgenije Šumi

»Iz pripovedi Vilme Mlakar, ki je bila najprej sobarica in potem gospodinja na gradu Strmol od leta 1939 do 1946, in iz ohranjene tožbe, ki jo je sprožil Rado Hribar, se nam razodene zamolčana zgodba o ljubezni Radove žene Ksenije Gorup do oficirja jugoslovanske vojske Vladimirja Glišića, ki je, takrat še v Ljubljani, učil Ksenijo jahanja. Leta 1932 je Ksenija odšla z Glišićem neznano kam. Iz tožbe, ki jo je vložil Rado Hribar, je razvidno, da sta se Ksenija in Vladimir 17. februarja 1934 poročila v pravoslavni cerkvi sv. Bogorodice v Zemunu. Nato sta menda v Bileći v Hercegovini živela zelo preprosto življenje na deželi. Medtem ko Vilma Mlakar pripoveduje, da naj bi bila Ksenija tam srečna, je ena od nečakinj Radovega arhitekta Osolina povedala, da je Ksenija namesto eksotičnih živali, ki jih je imela v Gradišču, tam imela le kokoši in zajce, teh pa da se je kmalu naveličala. Nekako je morala to sporočiti Radu, saj je menda ta celo priskrbel Glišiću službo v Mariboru, od koder mu je Ksenija ušla in se vrnila k Radu, ki je medtem vložil tožbo, da bi razveljavil njen drugi zakon. Nato sta leta 1939 Ksenija in njena mati Amalija Gorup prišli k Radu na grad Strmol. Istega leta je prišla tja v službo tudi Vilma Mlakar, ki je pripovedovala, da je Glišić še dolgo pisal Kseniji obupana pisma in jo rotil, naj se vrne k njemu. Teh pisem menda Ksenija sploh ni brala, pač pa so jih z zanimanjem brale sobarice, ki so jih našle v košu za smeti, in Glišićeva pisma so jih do solz ganila. Sodišče je s 'Sodbo v imenu njegovega Veličanstva kralja!' z dne 27. marca 1940 razsodilo, da je bil Ksenijin drugi zakon neveljavno sklenjen, ker prvi ni bil poprej razvezan. Vilma Mlakar je povedala tudi, da so potem priredili na Strmolu v ožjem družinskem krogu nekakšno 'svatbo' (saj pri pravi poroki svatbe ni bilo) in zopet združena zakonca simbolično zvezali z verigami, da se ne bi več ločila. In res se nista, saj sta leta 1944 skupaj odšla celo v smrt.« (Str. 163–164)

To je le ena od zgodb v mogočni sagi slovenske meščanske rodbine Hribar. Navajamo jo iz dokumentarne kronike Angelike Hribar, nečakinje umorjenega strmolskega graščaka Rada. Umetniško pa je ta ista zgodba upodobljena v romanu Draga Jančarja (To noč sem jo videl, 2010), ki že šest let osvaja dom in svet. Kronika, ki je prav tako imenitno branje, je sicer izšla že 2008, a je še na voljo pri Celjski Mohorjevi družbi … Vzemite jo v roke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / / 14:56

Zakaj ne gre?

Tako lahko je napisati vprašanja, dati navodila za pogovor in tako težko je to izvedljivo. Zmagajo najbolj vztrajni. Največkrat moški ne zmorejo govoriti o sebi (kljub navodilom in prošnjam žena),...

Objavljeno na isti dan


Tržič / torek, 25. oktober 2016 / 14:22

Leta predanega dela

Pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Podljubelj, v katero je vključenih tristo trideset krajanov, so praznovali sedemdesetletnico. Za predano in srčno dolgoletno delovanje so prejeli županovo prizn...

Izleti GG / torek, 25. oktober 2016 / 14:17

V piranski muzej in izolske bazene

Na tokratnem izletu nas je ves čas spremljal angel z zvonika cerkve svetega Jurija. Če je angel obrnjen proti Piranu, je namreč vreme deževno, če se obrne proti Izoli in Kopru, je vreme lepo.

Kronika / torek, 25. oktober 2016 / 14:15

Morilcu bohinjskega učitelja sedemnajst let zapora

Na Okrožnem sodišču v Kranju so 27-letnega Albana Thaqija, morilca bohinjskega učitelja Pavla Zupana, obsodili na 17 let zapora.

Zanimivosti / torek, 25. oktober 2016 / 13:48

Prelepa Slovenija

Tale kravja druščina, ki jo je zadnjič na Deteljici v Bistrici pri Tržiču ovekovečil naš fotograf, se očitno ni odločila niti za Avstrijo niti Ljubljano. Razumljivo – Avstrijci so poostrili mejni n...

GG Plus / torek, 25. oktober 2016 / 13:46

Premisleki o književnosti in jeziku

»Šalamun je slovenski pesnik, ki ga je njegova planetarna pustolovščina pripeljala na rob globalizacijske potopitve. Nekje tam na začetku sedemdesetih let je zapisal: 'Velika stiska, ker začenjam s...