Rekordna odškodnina za sodne zamude

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 26. november 2016 / 10:31

Zaradi nerazumno dolgih sodnih postopkov je morala država kranjskemu podjetniku Janezu Janši oziroma njegovemu podjetju Infohip plačati skoraj 3,5 milijona evrov odškodnine.

Kranj – V javnosti je sredi tedna močno odjeknila novica, da je morala država letos kranjskemu podjetniku in direktorju Infohipa Janezu Janši plačati kar 3,5 milijona evrov odškodnine zaradi sojenja v nerazumnem roku. Kot so pojasnili na državnem pravobranilstvu, gre za najvišjo izplačano odškodnino zaradi prepočasnega sojenja. Zagrešilo naj bi ga Okrajno sodišče v Kranju, ker pet let in pol ni razpisalo nobenega naroka glavne obravnave v več kot sto tožbah, ki jih je Janša oziroma njegovo podjetje Infohip vložilo za izpraznitev prostorov samskega doma v Stražišču pri Kranju, ki zdaj že nekaj let klavrno propada in predstavlja tudi grožnjo okolici, na kar smo v Gorenjskem glasu že nekajkrat opozorili.

Kranjski podjetnik Janez Janša je samski dom na Delavski cesti v Stražišču, v katerem je tedaj živelo še 125 ljudi, tudi več družin, leta 1995 kupil od propadlega Tekstilindusa. Stanovalcem je takoj povišal najemnine, ker pa je večina živela od socialne podpore, jih niso zmogli plačati, zato je leto kasneje na kranjskem okrajnem sodišču sprožil postopke za njihovo izselitev, neplačnikom pa je med drugim odklopil tudi elektriko. Vsi sodni postopki o izselitvi 83 najemnikov (drugi so se medtem že sami izselili) so se pravnomočno končali šele leta 2003, zato je vložil še odškodninsko tožbo zoper državo, ker mu je s prepočasnim delom sodišč onemogočila, da bi z nepremi­čnino ustvarjal prihodke oziroma dobiček od najemnine.

In s tožbo je tudi uspel, saj mu je morala država oziroma v njenem imenu državno pravobranilstvo na podlagi sklepov vrhovnega in ustavnega sodišča junija letos plačati približno 3,5 milijona evrov odškodnine za sojenje v nerazumnem roku. Čeprav je bila zadeva opredeljena za nujno, leta 1998 pa tudi za prednostno, okrajno sodišče v Kranju v prvih petih letih in pol v več kot sto zadevah naroka za glavno obravnavo sploh ni razpisalo, kot je v zadnji sodbi med drugim ugotovilo vrhovno sodišče. Ustavno sodišče pa je prav tako letos potrdilo, da je bila Janši kršena pravica po 23. členu ustave, po katerem ima vsak pravico, da sodišče o njegovi zadevi odloča brez nepotrebnega odlašanja.

Z vprašanji smo se obrnili tudi na urada predsednic okrajnega in okrožnega sodišča v Kranju, vendar odgovorov še nismo prejeli, predsednica okrajnega sodišča Mateja Jereb pa je za časnik Dnevnik sporočila, da trditve, da kranjsko sodišče pet let v nobeni od 115 zadev, ki so se nanašale na izpraznitev prostorov v samskem domu, ni razpisalo obravnave, ne držijo.

Spomnimo: Na okrajnem sodišču v Kranju je potekala tudi pravda, v kateri je podjetnik Janša oziroma njegovo podjetje Infohip od približno devetdesetih stanovalcev v samskem domu zahteval plačilo uporabnine za čas bivanja v sedaj praznem in propadajočem objektu. Kot smo poročali pred štirimi leti, je na sodišču Janšev odvetnik Miha Širca navedel, da bi Infohip po izračunih sodnega izvedenca Dejana Žlajpaha z oddajo prostorov v samskem domu med letoma 1996 in 2007 lahko iztržil okoli 905 tisoč evrov, približno tolikšen pa je bil tudi skupni tožbeni zahtevek. Sodišče je z vmesno sodbo najprej ugotovilo, da je Infohip res upravičen do odškodnine. Po prvih izračunih bi morali nekdanji stanovalci v samskem domu Janši plačati od šest do celo 35 tisoč evrov, vendar pa je sodnica Mateja Jereb na koncu določila nižje zneske. Pri tem je izhajala iz dopolnjenega izvedenskega mnenja, po katerem se je višina izračunane škode, ki naj bi jo utrpel Infohip, precej znižala. Koliko denarja je na koncu od stanovalcev prejel Janša, se ne ve, saj se je z večino še pred izdajo končne sodbe poravnal.

Nekdanji samski dom Tekstilindusa je Janša vmes prodal, objekt pa je do danes že povsem propadel, kar zelo moti tudi Krajevno skupnost Stražišče, ki je zato po naših podatkih že poiskala potencialnega vlagatelja, ki bi bil pripravljen objekt odkupiti in ga vsaj delno nameniti za institucionalno varstvo starejših občanov in varovana stanovanja.