Odprli so jim vrata knjižnic

Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika je v Mestni knjižnici v Kranju potekal posvet o dostopnosti knjižnic ljudem z okvaro sluha.

Kranj – Posvet, ki ga je kranjska knjižnica pripravila v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, je namenjen knjižničarjem, da bodo znali pristopiti in ponuditi svoje storitve do zdaj neprepoznavni ciljni skupini, je pojasnila direktorica knjižnice Breda Karun. Ob tem so gluhi in naglušni opozorili tudi na položaj slovenskega znakovnega jezika, ki je v Sloveniji od 14. novembra 2002 z zakonom uveljavljen kot uradni jezik in pravno izenačen z večinskim slovenskim jezikom. Ta dan je vlada leta 2014 razglasila za dan slovenskega znakovnega jezika. V resnici pa si Zveza društev gluhih in naglušnih kot nevladna organizacija še vedno prizadeva, da bi se lahko ti ljudje izobraževali v svojem, znakovnem jeziku in da ga država ne bi pojmovala zgolj kot pripomoček za ljudi s posebnimi potrebami, je dejal predsednik zveze Mladen Verlič. Gluhi in naglušni so že dosegli dostopnost gledališč, sedaj pa si s pobudo kranjske knjižnice, ki ga ocenjujejo kot lep primer dobre prakse, po njenem zgledu obetajo enako dostopnost knjižnic.

Zakaj gluhi pogosteje ne obiskujejo knjižnic, pa je pojasnil Boris Horvat - Tihi, predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Auris Kranj. Ena od ovir je komunikacija, kar pričakujejo, da se bo z usposabljanjem knjižničarjev spremenilo.

Dr­uga ovira pa je šibka pismenost ljudi z okvaro sluha, ki izvira iz sistemskega problema, izobraževanja. Vsi namreč še vedno nimajo možnosti, da bi se šolali v svojem, znakovnem jeziku. Prav bi bilo, da se učijo obeh, znakovnega in slovenskega. Tako pa danes žal iz zavoda prihajajo funkcionalno slabo pismeni ljudje, zaradi česar jim je težko pri iskanju zaposlitve in drugje v življenju, poudarja Boris Horvat - Tihi. Pomembno je, da država nameni dovolj denarja za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Stvari se sicer počasi premikajo na bolje, imenovana je bila posebna delovna skupina za uveljavitev slovenskega znakovnega jezika v šole. Začenjajo izdajati tudi knjige v obeh jezikih, za začetek pravljice, ki bodo ustrezno opismenile najmlajše z okvaro sluha, sekretar Zveze gluhih in naglušnih Matjaž Juhart pa je še dejal, da se pripravlja prevod besed iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika v znakovni jezik.

V Sloveniji sicer kakih tisoč gluhih oseb uporablja znakovni jezik kot svoj prvi materni jezik, okoli 60 tisoč ljudi ima slušni aparat, 65 je gluho-slepih in 400 s polževim vsadkom.