Zbogom, Leonard!

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 20. november 2016 / 19:58

To pot bi morali na tem mestu najbrž najprej pokomentirati izvolitev Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA. A je tega v vseh medijih že toliko, da te vse mine. Zato počastimo raje spomin na Leonarda Cohena!

So long, Marianne

»Za zdaj potrebujem tvojo skrito ljubezen. Hladen sem kot nova britvica. Odšla si, ko sem ti rekel, da sem radoveden, nikdar nisem rekel, da sem pogumen. Zbogom, Marianne, čas je, da se začneva smejati in jokati in jokati in smejati vsemu temu spet. Oh, tako lepa si. Vidim, da si šla in si ponovno spremenila ime. In ravno, ko sem se povzpel na to goro, da bi si opral veke v dežju!« To je v prozo prevedeni odlomek iz slovite pesmi So Long, Marianne. Nastala je leta 1967 ob slovesu pesnika od njegove muze Marianne. Bila je Norvežanka, s sinom je živela na grškem otoku Hidra, kamor je prišel tudi Leonard Cohen in tam sta skupaj preživela več let. Pesnik si je kupil hišo, v kateri še zdaj počitnikujejo njegovi potomci. – Lani je Marianne Ihle hudo zbolela in njen prijatelj, filmar Jan Christian Mollestad je pesnika obvestil, da njegova velika ljubezen odhaja. Cohen mu je poslal pismo za Marianne in ga prosil, da ji ga prebere. »No, Marianne, prišel je čas, ko sva res tako stara, da najini telesi propadata, in mislim, da ti bom kmalu sledil. Vedi, da sem tako blizu za teboj, da če stegneš roko, mislim, da lahko dosežeš mojo. In veš, da sem te vedno ljubil zaradi tvoje lepote in tvoje modrosti, a o tem ne bi kaj več razlagal, ker to vse veš. Ampak vedi, da bi ti samo rad zaželel lepo potovanje. Zbogom, stara prijateljica. Brezmejna ljubezen, se vidiva na poti ...« Mollestad ji je pismo prebral in Cohenu sporočil, da se ga je Marianne zelo razveselila. »Tvoje pismo je prispelo, ko je še lahko govorila in se smejala. Ko smo ji ga prebrali, se je smehljala, kot se lahko le Marianne. Ko sem prebral tisti del o stegovanju roke, je stegnila svojo roko. Bila je močno pomirjena, da si vedel za njeno stanje. In tvoj blagoslov za potovanje ji je dal dodatno moč.« Dva dni pozneje je Ihlenova izgubila zavest in 28. julija 2016 za večno zaspala. Mollestad: »V njenih zadnjih trenutkih sem ji brundal A Bird on a Wire, ker ji je bila od vseh pesmi najbližja prav ta. In potem sem jo poljubil na čelo in odšel iz sobe, rekoč 'Zbogom, Marianne' (So Long, Marianne).« – Tako je s tega sveta odšla Cohenova muza. Doživela je 81 let. Ko je bila stara 23 let, je bila mlada upornica in je – v duhu tistih let – s svojim takratnim fantom, pisateljem Axlom Jensnom pobegnila iz rodnega Osla na grški otok Hidra, kjer so se v petdesetih in šestdesetih zbirali številni umetniki in glasbeniki. »Po nekaj letih je Jensen Marianne in nekaj mesecev starega sina zapustil zaradi druge ženske, ona pa je povsem po naključju v vaški trgovinici, ko je jokala prodajalki, spoznala mladega Cohena, ki jo je povabil, da se mu pridruži na kozarcu vina. Cohen se je nemudoma zaljubil v svetlolaso Skandinavko, ki jo je označil za najlepšo žensko, kar jih je kdaj spoznal, in jo celo odpeljal z avtomobilom iz Aten nazaj domov v Oslo. Ni trajalo dolgo, ko je Marianne iz Montreala dobila pismo s povabilom: »Imam hišo. Vse, kar potrebujem, je moja ženska in njen sin. Z ljubeznijo, Leonard.« (Vir: MMC RTV SLO) Povabilo je sprejela, nekaj let sta živela skupaj in se nato razšla. Njej posvečena pesem, nastala ob slovesu, pa je ostala in postala nesmrtna. Preživela bo oba, tudi pesnika, ki je umrl 7. novembra v Los Angelesu, dan pred volitvami v ZDA. Izvolitve Trumpa ni dočakal in po mojem ni zaradi tega ničesar zamudil. Pokopali so ga v rodnem Montrealu, med pogrebno slovesnostjo so predvajali glasbo z njegovega zadnjega albuma You Want It Darker; z njim je oktobra zaokrožil svoj opus in napovedal svojo smrt. Odšel je za svojo Marjano in zdaj sta morda spet skupaj … So long, Leonard!

Patti Smith opogumlja mlade

»Zares sočustvujem z mladimi ljudmi, kajti na vsakem koraku so dojemani kot potrošniki. V resnici pa bi prav tisti drugi morali služiti vam. Vi ne služite vladi, ona služi ljudem. In vi ne služite korporacijam, one bi morale služiti vam. One bi vam morale dajati najboljše izdelke, skrbeti za okolje in za varnost izdelkov. Povsem enako je z družbenimi omrežji. Tu so zato, da služijo vam. Vi ne služite njim. Niste prišli na svet, da bi bili potrošnik, niti da bi bili suženj tehnologije in da bi vas sodili po tem, koliko všečkov dobite. Vi ste najboljši sodnik svoje vrednosti.« Tako skuša mlade opogumiti veteranka Patti Smith (1946), ameriška pisateljica, performerka in vizualna umetnica. Naj ji prisluhnejo!

(Pre)velika obljuba zmagovalca

»Vsak Američan bo imel priložnost, da uresniči potencial, pozabljeni ne bodo več pozabljeni.« To je takoj po volitvah izjavil zmagovalec Donald Trump. Donald, držimo te za besedo!