Umrl je Hanzi Ogris iz Bilčovsa
Zanimivi dogodki bodo na Koroškem. Danes ob 19. uri bo v gostilni Hafner v Gornji vasi pri Žvabeku/Oberdorfu - Schwabeggu) jesenski koncert Okteta Suha, ene od najbolj znanih koroških pevskih skupin. Jutri popoldne bo v Šentjanžu/St. Johannu tržnica ročnih in domačih izdelkov. V torek, 22. novembra, ob 18. uri bodo v generalnem konzulatu Republike Slovenije v Celovcu odprli razstavo slikarke Anke Krašna in kiparke Metke Kavčič, 23. novembra pa bo ob 17. uri bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc v Celovcu v obnovljeni Mohorjevi knjigarni odprl Slovenski knjižni center.
Pretekli petek so na pokopališču v Bilčovsu/Ludmannsdorfu pokopali enega od najbolj znanih Slovencev na Koroškem Hanzija Ogrisa starejšega, Miklavža iz Bilčovsa. Rodil se je 2. januarja leta 1928. Oče Janko in mama Ana, rojena Bister, ki sta se leta 1932 z Lesjakove domačije preselila k Miklavžu in tam ob manjši kmetiji odprla trgovino in gostilno, sta svojih pet otrok vzgojila v zavedne Slovence. Kazen za to je bila huda. Nacistična oblast je Ogrisovo družino leta 1942 izselila. Ko so se leta 1945 vrnili v Bilčovs, so na njihovem domu gospodarili tujci, optanti iz Kanalske doline v Italiji. Hitler in Mussolini sta se namreč dogovorila, da je treba na domove pregnanih Slovencev naseliti tujce in tako preprečiti slovenizacijo Koroške. Ogrisovi so končno dobili nazaj svoj dom, ki se je zaradi gospodarske spretnosti in pridnosti treh rodov njegovih lastnikov razvil v eno od najbolj poznanih turističnih točk v tem delu Koroške. Hanzi se je kot član socialdemokratske stranke vključil v krajevno in deželno politiko in bil v tedanjih časih eden redkih Slovencev v tej stranki, ki je upal na glas povedati, da je Slovenec. Med letoma 1970 in 1975 je bil deželni poslanec, kar dvajset let, od leta 1970 do 1990, pa je bil župan Bilčovsa. Dejaven je bil v slovenskih političnih in zadružnih organizacijah in se je, dokler mu je zdravje dopuščalo, sam ali v družbi svojih otrok udeleževal slovenskih in dvojezičnih prireditev na Koroškem. Bil je dosleden zagovornik dvojezičnosti, ki jo je zgledno uvedel v bilčovski občini, in sožitja ter medsebojnega spoštovanja med različnimi po narodnosti in jeziku. Sam sem ga na svojih koroških poteh pogosto srečal. Bil je človek, ki sem mu od najinega prvega znanstva naprej zaupal in ga spoštoval.