Prepoznajte slabo držo
Telesna drža otrok je že v predšolskem obdobju iz generacije v generacijo slabša. Ko gledamo šolarje, ni težko zaključiti, da intenzivna rast in razvoj, povečan čas, ki ga preživijo sede v šoli in doma, ne ravno optimalna prehrana, zmanjšana telesna aktivnost, odgovor telesa na stres, čustva in podobno pripomorejo k slabši oziroma nepravilni telesni drži, napačnemu sedenju in napačni hoji.
Slabo telesno držo lahko s pravilno vadbo, ozaveščanjem, vajami za moč in gibljivost, povečanjem amplitude kretnje in izboljšanjem koordinacije popravimo in izboljšamo. Če v času rasti in razvoja ne vplivamo na slabše člene v gibalni verigi, bo slaba telesna drža prešla na višji nivo – takrat govorimo o deformaciji, kjer se spremeni anatomska kostna struktura. V tem primeru poti nazaj ni več, največkrat lahko z vadbo le vzdržujemo trenutno stanje, le redko pa lahko dosežemo zadovoljivo izboljšanje.
Da boste prepoznali znake slabe telesne drže, ki vedno vodi v različne nadaljnje kompenzacije gibalnega aparata, otroka opazujte. Najboljšo sliko dejanskega stanja boste dobili, če ga boste gledali med dnevnimi aktivnostmi – učenjem, igranjem, hojo, tekom ... Nato ga postavite pred ogledalo s stopali v širini kolkov in sproščenimi rokami ob telesu. Brez nadaljnjih korektur in napotkov, kašna mora biti pravilna telesna drža, skupaj v ogledalu opazujta držo telesa. Zakaj skupaj? Naj bo tudi otrok vključen v opazovanje in učenje o nepravilnostih, ki pa se lahko razlikujejo glede na obdobje, v katerem je otrok. Na ta način se otrok s pomočjo vizualizacije uči, ozavešča svoje telo in poveča motivacijo za vadbo in samokorekcijo.
Opazujte, ali je glava točno na sredini širine ramen (brada mora pasti točno v linijo s prsno kostjo), je razdalja med uhljem in ramo na desni strani enaka kot na levi. Opazujte ga še od strani. Je uhelj v liniji s sredino rame ali pa je mogoče pred ali za njo. Od zadaj opazujte robove lopatic. Tako na desni kot levi morata biti v isti liniji, notranja roba lopatice pa enako oddaljena od hrbtenice. Nato opazujte položaj reber in predel medenice. So rebra enako oddaljena od obeh rok (poglejte prazen prostor med rebri in spuščenimi rokami), je trebuh preveč izbočen? Poglejte tudi, ali sta oba dela zadnjice v enaki horizontalni liniji, enako velja za kolena. Čisto na koncu poglejte še liniji ahilovih tetiv. Sta na obeh nogah v ravni liniji ali mogoče zaobljeni navznoter ali navzven.
Vse to lahko opazujete v domačem okolju. Vzemite napotke kot orientacijo, da se boste pravočasno odpravili po nasvet k zdravniku specialistu ali drugemu strokovnjaku ter tako preprečili težave, bolečine in poškodbe mišično-sklepnega sistema. Zgolj vključitev v izbrani šport ne zadostuje. Nasprotno. Včasih lahko še poslabša že tako ne najboljše stanje.
Ne pozabite – čas, ki ga na tak način preživite pred ogledalom, ni zaman. Je nujno potreben za prvi korak pri nadaljnjem skupnem preživljanju skupnega prostega časa. Zakaj ga ne bi nekaj namenili tudi preventivi in v vaš naslednji družinski sprehod vključili tudi kakšne zabavne in učinkovite vaje? Kaj več o tem pa prihodnjič.