Nekdanji protokolarni objekt Vila Bistrica je sodišče leta 2005 pravnomočno vrnilo pravnemu nasledniku Leona Gassnerja – njegovemu pastorku Guyu Masquereju. / Foto: Luka Rener

Milijonska tožba zoper državo

Občina Tržič zaradi napak sodišč pri denacionalizaciji Vile Bistrica in izgubljenega dohodka od države zahteva odškodnino – poravnala bi se za 3,4 milijona evrov.

Kranj – Občina Tržič na podlagi odločitve občinskega sveta izpred treh let nadaljuje gospodarsko pravdo proti državi, zoper katero je zaradi domnevnih napak sodišč v postopku denacionalizacije Vile Bistrica že leta 2007 vložila odškodninsko tožbo v višini 2,2 milijona evrov. Na kranjskem okrožnem sodišču so jo vnovič obravnavali v sredo, ko je odvetnik Jože Kristan, ki zastopa občino, odškodninski zahtevek še povišal na 2,8 milijona evrov. Poskus poravnave z državnim pravobranilstvom ni uspel, zato je sodnica Brigita Porenta opravila prvi narok, ki so ga sicer prekinili že pred šestimi leti.

Odvetnik Kristan je ob predložitvi nove pripravljalne vloge, spisane na 52 straneh, razložil, da občina pri tožbi vztraja, še vedno pa državnemu pravobranilstvu ponuja možnost poravnave. »V tožbi dokazujemo odgovornost države za sodniške napake v denacionalizacijskem postopku, tožbo pa smo še razširili na izgubljeni prihodek občine od 1. januarja 2005 naprej. Vrednost spora je tako višja za 568 tisoč evrov in zdaj znaša 2,82 milijona evrov, kar pa je samo neto glavnica, brez pripadajočih obresti,« je pojasnil. Kot smo izvedeli kasneje, je tožbeni zahtevek skupaj z obrestmi do sedaj narasel vsaj na štiri milijone evrov, občina pa se je z državo pripravljena pobotati za 3,4 milijona evrov odškodnine. Samo za lažjo predstavo: po veljavnem občinskem proračunu v Tržiču letos načrtujejo za 11 milijonov evrov prihodkov.

Nekdanji protokolarni objekt Vila Bistrica je sodišče leta 2005 pravnomočno vrnilo pravnemu nasledniku Leona Gassnerja – njegovemu pastorku Guyu Masquereju, ta pa je vilo še pred pravnomočnim koncem denacionalizacijskega postopka leta 2008 prodal podjetniku Aleksandru Jerebu. Slednji je tedaj od Masquereja odkupil tudi terjatev do Občine Tržič v višini 270 tisoč evrov zaradi nezmožnosti uporabe vile med letoma 2000 in 2005.

Občina zatrjuje, da je kranjsko sodišče storilo ključno napako med letoma 2002 in 2004, ko je pravico do vračanja v naravi dalo državi, ob obnovi postopka leta 2009 pa je bilo odločeno, da Občina Tržič pri Vili Bistrica sploh nima pravnega interesa. Ko so zadevo pred tremi leti predstavljali tržiškim občinskim svetnikom, je nekdanji občinski pooblaščenec Zorko Benedičič pojasnil, da so leta 2009 le nekaj dni pred petletnim zastaralnim rokom v londonskem arhivu našli pisni dokaz, da je vdova Cvetana Gassner kasneje dobila skoraj 642 tisoč funtov odškodnine in podpisala tudi izjavo, da se odpoveduje uveljavljanju vseh nadaljnjih zahtevkov. Občina Tržič je zato na sodišče takoj vložila zahtevo za obnovo denacionalizacijskega postopka, a jo je sodišče zavrnilo, izjalovili pa so se tudi vsi poskusi državnega pravobranilstva. »Sodišče je odločilo, da je šlo za premajhno skrbnost, in ga ni zanimalo, da se teh dokumentov pred odprtjem arhivov sploh ni dalo poiskati. Občina se je tako z odškodninsko tožbo proti državi zavarovala, da ji ne bo kdo spet očital, da se ni obnašala kot dober gospodar,« je pojasnil Benedičič.

Odvetnik Klavdij Jožef Novak iz odvetniške pisarne Čeferin, ki se je v imenu občine od prvega dne pravdal za Vilo Bistrico, pa je pred tremi leti razložil, da je Masquere kot Gassnerjev dedič leta 1993 na občino vložil zahtevek za denacionalizacijo po zakonu o denacionalizaciji, kasneje pa očitno ugotovil, da pri tem ne bo uspešen, in je leta 2000 vložil zahtevo tudi po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, ki ga je postavil v privilegiran položaj. Po tem zakonu je namreč podlaga za vračanje krivična kazenska obsodba, in ker je dediču uspelo razveljaviti nepravično sodbo zoper Lea Gassnerja na tedanjem vojaškem sodišču v Ljubljani, s katero so nacionalizirali vse njegovo premoženje, mu je država vilo vrnila, čeprav je bila zanjo že izplačana odškodnina. Pomagala ni niti pritožba občine na ustavno sodišče. »Ko danes pogledam nazaj, občina zaradi zakonodaje ni imela nobenih možnosti ubraniti vile,« je ocenil odvetnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 30. junij 2017 / 07:55

Srečanje in sveta maša za motoriste

Goriče – Moto društvo Goriče danes, v petek, pripravlja srečanje z živo glasbo in sveto mašo. Prireditev se bo začela ob 15. uri, organizatorji pa skupaj s policisti motoristi pripravljajo prikaz o...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sobota, 9. avgust 2014 / 11:51

Snovičkanje

Konec julija so Terme Snovik gostile pravzaprav že kar vsakoletno tekmovanje za miss in mistra, konec tedna otroški festival, najlepša bikinka je Ljubljančanka, Navihanke pa so svojim oboževalcem prip...

Razvedrilo / sobota, 9. avgust 2014 / 11:00

Raj je raj na ...?

Kot vsako leto je festival Schengenfest tudi letos v svoje prijetno okolje ob reki Kolpi privabil zabave željne obiskovalce. In to kar okoli trideset tisoč. Z vsakoletnim izjemno bogatim i...

Nasveti / sobota, 9. avgust 2014 / 11:35

Če imate prvošolca …

..., vam bo mogoče tale zapis v pomoč pri pripravah na prvo leto šolanja. Čeprav so počitnice in nas čakajo menda vroči dnevi, jih lahko izkoristimo za aktivnosti, ki bodo otroku olajšale šolanje....

GG Plus / sobota, 9. avgust 2014 / 11:16

Od konjička do podjetniške ideje

Nekdanja novinarka in predstavnica za odnose z javnostjo Karmen Kogoj Ogris je pred enim letom kariero na omenjenih dveh področjih postavila na stranski tir in postala »gospodinja«, ki kuha za druge.

GG Plus / sobota, 9. avgust 2014 / 11:10

Petindvajset črk za šest tisoč pismenk

Triindvajsetletna Maja Krmelj z Orehka pri Kranju je diplomirana sinologinja. Najprej so jo pritegnile pismenke, na študijskih potovanjih na Daljni vzhod pa jo je Kitajska očarala v mnogih pogledih, p...