Turizem smo Gorenjci, 3. del

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 17. junij 2015 / 20:53

Kot ljubitelj poletnih športov in rekreacije z zanimanjem spremljam podatke, ki kažejo, da bo poletna sezona v Kranjski Gori kmalu finančno uspešnejša od zimske. In zdaj glavno vprašanje, s katerim se vsi ljubitelji turizma nenehno ukvarjamo. Kako zvabiti turista k nam? Vemo, da imamo na internetu morje turističnih destinacij. V turističnih poslovalnicah je še eno morje katalogov in potem nam še zabašejo poštne predalnike »last minute« zloženke. Ampak večina vabi ven, v tujino. Da bom natančnejši: najdejo se kake toplice, Portorož, mogoče Bohinj in Bled. Predstavljajmo si sebe, ko po medmrežju brskamo, kam bomo šli na primer kolesarit. Če se slučajno najprej osredotočimo na Gorenjsko, lahko hitro ugotovimo, da vse že obstaja. Kolesarski turizem je zelo razvit, vendar mi tega ne vemo, ker tega enostavno ne iščemo. Vse že obstaja, od kolesarjem prijaznih hotelov, apartmajev, kmečkih turizmov do razvejanih kolesarskih poti, na katerih boste doživeli užitke brez primere. Vse že obstaja in ni treba izumljati tople vode, kot rečemo, le najti moramo. Če ne verjamete, pobrskajte po spletu. Kmalu boste ugotovili, da je vse pripravljeno, in to tako lepo in dobro, da se najprej vprašamo, ali je to res in ali to resnično prakticirajo ali je samo mišljeno, da bi bilo lahko tako dobro. Ko sem preverjal, je večina stvar dobro premišljena in dobro narejena, vendar ni obiska! In tu potem pride do vprašanja, kako privabiti množice. Pred kratkim sem se pogovarjal z organizatorjem kolesarskega maratona na avstrijskem Koroškem. Presenečen sem bil, ko je povedal, da je maraton nastal na pobudo ljudi, ki se ukvarjajo s turizmom v tem kraju in okolici! Torej, zbrali so se gostilničarji, hotelirji in vsi, ki dišijo po turizmu, našli so fanta, ki bi bil sposoben organizirati množični kolesarski maraton, ga plačali in mu razložili, da več ljudi bo prišlo, več prometa (denarnega) bodo imeli tudi oni. Pri nas to ne deluje. Organizatorji naredijo kolesarsko ali tekaško prireditev in niti ne upajo vprašati najbližjega gostilničarja, ali bi sodeloval. Lansko leto sem se na lastne oči prepričal, kako je lastnik gostilne bentil nad organizatorjem kolesarskega maratona, češ da ima izgubo gostov zaradi zaprtja ceste. Na dirko je prišlo približno dvesto tekmovalcev, vsak tekmovalec ima vsaj enega spremljevalca – to je štiristo ljudi v eni vasi, še kakih sto jih dodamo kot navijače in kakih sto kot naključne navijače in smo pri številki šeststo ljudi v eni vasi, v kateri je ena gostilna, katere lastnik je jezen zaradi zapore ceste. In organizator kuha makarone za vse udeležence in spremstvo, gostilna pa sameva s svojimi nedeljskimi kosili ...