Poustvarili so prijeten večer ljudskih viž in pesmi. / Foto: Luka Rener

Jerbas ljudskih pesmi in viž

Od veselja do nebes je Kulturno društvo Jerbas naslovilo petkov večer ljudskih pesmi in viž.

Tržič – V sedmih dejanjih so številni gledalci skozi ljudsko pesem doživeli zgodbo Jerce in Tinčeta, doma iz krajev pod tržiškimi hribi. Ljubezen. Ampak to so bili neki drugi časi iz preteklosti, ko je ura še počasneje tiktakala, ko so fantje zapeli pod mogočno lipo, ko so hodili na večer snubit zala dekleta ... Pripovedovalec zgodbe o življenju in usodi Jerce in Tinčeta, ki ju je življenje povezalo v sveti zakon z blagoslovom njune družine in ju zelo hitro ločilo, kajti Jerci je od neizmerne sreče počilo srce, in ju nazadnje spet združilo na poti nebeškega zveličanja, je bil dramski igralec Gaber K. Trseglav. Pod umetniškim vodstvom, idejo, režijo in kostumografijo se je podpisala dr. Metka Knific Zaletelj, prav tako pod scenarij, ki sta ga razvila skupaj z dr. Bojanom Knificem.

Ustvarjalci večera v dvorani tržiškega Kulturnega centra so posegli po najrazličnejši literaturi, starih zvočnih posnetkih ter po etnoloških raziskavah, ki osvetljujejo vprašanje izvira, dojemanja, posredovanja in spreminjanja prvin ljudske duhovne kulture. Ljudske pesmi so vzeli iz zakladnice slovenskega izročila (Snočkaj m' je lunca, Dečva je u ruteču trebiva, Le pridi, fantič moj, Sinoč sem videl ljubico, Očka so mi obljubili, Sinoči sem slišal, Srce je žalostno, Jerca gori, gori, vstani ...). Zapeli so Robert Bone, Aleš Fister, Manca Gašperlin, Kelly A. Hanson, Žiga Kert, Borut Krč, Miran Murnik, Katja Oštir, Matija Polajnar, Aleksandra Ristova in Mitja Vouk. Godci so zaigrali na stara glasbila in tako kot pevci povzeli stare glasbene prakse, ki so bile desetletja ukoreninjene v kmečkem okolju.

Na koncu vsakega dejanja so ljudsko pesem izvirno predstavili še v sodobni zvočni preobleki v glasbeni zasedbi, ki so jo sestavljali Robert Bone (aranžmaji), Tomaž Eler, Kristina Lindav, Nejc Peharc in Karim Zajec. Pohvaliti gre v celoti izvedeno prireditev, tudi sceno, za katero je poskrbel Igor Šober, odrsko luč mojstra Klemna Bohinca ter številne druge sodelavce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 15. januar 2018 / 09:56

Ukradla odpadne kovine

Žiri – Škofjeloški policisti so prejšnji teden v Žireh obravnavali tatvine odpadnih kovin. Kmalu po prijeti prijavi so v prometu ustavili kombi, v katerem sta bili dve osebi, ki so ju osumili obrav...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:37

Najlepši Slovenec je ...

To bomo izvedeli že konec naslednjega tedna. So se pa finalisti za mistra Slovenije 2015 dva dni družili v gorenjskem Hotelu Špik v Gozdu - Martuljku. Tokrat izbor za najlepšega Slovenca poteka že sed...

GG Plus / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:23

Slikovita Krnica, vrata v gorski svet

Šest kilometrov dolga alpska dolina je vse leto privlačna izletniška točka za številne pohodnike, za planince pa odlično izhodišče za osvajanje bližnjih vrhov.

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:17

Bolj ekonomično in bolj ekološko ogrevanje

Skoraj vso zimo so pet kranjskogorskih hotelov ter prav toliko tamkajšnjih občinskih objektov ogrevali prek sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, s čimer so se za več kot dvajset odstotkov z...

Bohinj / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:00

Zlatorog na muhi politike

Zaradi zahtev občinskega sveta po doslednem izvajanju Zakona o gospodarskih javnih službah turiste, ki čakajo na turistično ladjico Zlatorog, ki jo upravlja zasebnik, čakajo zaklenjena vrata na pomolu...

Kronika / ponedeljek, 1. junij 2015 / 14:54

Frentz je priznal krivdo

Nizozemec Johannes Henrik Frentz, ki je v kleti nekdanjega hotela Gora oziroma TGT v Podljubelju gojil konopljo v modernem laboratoriju, se je odločil za priznanje.