Tanja odgovarja

Besedilo: Tanja Dolinšek
Kategorija: Nasveti / četrtek, 10. november 2016 / 10:53

»Pasjonka«

Draga Tanja, zopet se vam oglašam. Morda sem že malo prestara, da se s svojimi težavami obračam na vas. Kakšne bodo še moje preostale ure življenja? Že zelo dolgo sem vdova, imam dva otroka in vnuka. Slabi ljudje mi na vsakem koraku hočejo kaj vzeti in mi škodovati. Mi bo uspelo obdržati svoj dom? Moja mladostna ljubezen – sem bila jaz kriva, da se je končalo, kot se je? Kako bo v moji družini, kaj lahko pričakujem, kaj naj naredim? Hvala vam za vse.

Draga moja, nič ni narobe z vami in nehajte tako premišljevati, saj ste zaradi tega potem samo še bolj žalostni. Celo življenje ste predobri in dobro veste, da ljudje s to vrednoto po navadi potegnejo krajši konec pogače. Sorodniki so vam bili vedno nevoščljivi, nikoli pa niso videli vašega truda in odrekanja, da ste prišli do materialnosti, ki jo imate, in vsi hlepijo po tem, da bi prišli do nje. Nikakor jim ne bo uspelo. Veliko ste dali, sedaj je po mojem mnenju dovolj. Nihče ne bo poskrbel za vas, če sami ne boste. Dom boste obdržali in do konca bivali v svojem okolju. Moj nasvet je, da vse, kar vam je ostalo, prepišete na vnuke oziroma pravnuke, in ne na sina ne na hčerko. Na splošno vas sedaj čaka lepo obdobje in tudi odnos v družini se bo popravil na bolje. Pri zdravju ne vidim ničesar posebnega, samo tako naprej in bo v redu. Res je, včasih so bili drugačni časi, časi, ko ste bili mladi, polni upov in želja, ni bilo dovolj samo ljubiti, ampak še veliko tega: kam kdo spada, kje je na družbeni lestvici in kakšna je politična usmeritev. Življenje vedno naredi tako, da je prav, čeprav vam je bilo takrat zelo hudo. Niste bili krivi za dogodke tistega časa, ni bilo v vaši moči, da bi lahko karkoli spremenili. Lahko vam povem, da ste tudi vi ostali v njegovem srcu kot najlepši spomin ljubezni. Nad seboj nimate prekletstva, le usoda je tista, ki vam je naložila pretežka bremena. Odločitve so vedno prave v tistem trenutku, ne obremenjujte se, kaj vse bi lahko naredili, pa niste. Naredili ste vse, kar ste lahko. Veliko ljudi je žal slabih, negativnih, ki samo gledajo, kako bi naredili škodo drugim ljudem. In taki ljudje so ubogi, največji reveži v duši, saj ne poznajo sonca in ne vidijo lepot življenja. In oni, samo oni so na izgubi, nikakor ne vi. Ne bi bilo narobe, da se včasih malo umaknete, le toliko, da spoznajo, da niste vedno na razpolago. In pred vami niso le še ure življenja, so dnevi in leta. Človek nikoli ni prestar, da doživi kaj lepega, in povem vam, da tudi vas še čaka sonce. Hvala Bogu, da ste tako pozitivni in dobri po srcu, da ste lahko šli čez vse ovire, ki vam jih je postavilo življenje. Bodite še naprej tako močni in noben veter ne bo mogel premakniti vaših vej in korenin. Želim vam vse dobro in vem, da bo vse v redu, tako kot mora biti, brez skrbi. Srečno.