Ženske kvote v gospodarstvu

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 10. november 2016 / 11:51

Ministrstvo za delo pripravlja zakon o postopni uvedbi 40-odstotnih ženskih kvot na odločujočih mestih v gospodarstvu.

Kranj – Na vodstvenih mestih v gospodarstvu so ženske še vedno v veliki manjšini, s ciljem uravnotežiti zastopanost spolov pa na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravljajo zakon, ki med drugim predvideva vzpostavitev najmanj 40-odstotnih spolnih kvot v upravnih in nadzornih odborih velikih gospodarskih družb, in sicer postopno do leta 2025. Osnutek zakona naj bi dorekli v začetku prihodnjega leta.

Slovenija ni prva država, ki se loteva zakonskega urejanja tega področja – prva je v Evropi to pred desetimi leti storila Norveška, v zadnjih letih so ji sledile številne države. Pri nas je sedaj v pripravi predlog zakona, ki bo urejal vprašanje neuravnotežene zastopanosti žensk in moških v organih odločanja. »Ta čas poteka široka strokovna razprava glede ključnih zakonskih rešitev, predvsem se vrti okrog slovenske specifike majhnega števila članstva v organih odločanja – od česar je odvisno, katere organizacije bodo zajete. Preučili smo že številne tuje rešitve – najbolj učinkovite prakse bi radi prenesli k nam, seveda ob upoštevanju izvedljivosti. Želimo, da bi zakon resnično zaživel v praksi, zato pred zapisom členov usklajujemo mnenja gospodarstva, znanosti in politike. Izkušnje kažejo, da t. i. mehki ukrepi, na primer spodbujanje organizacij, da same uredijo stanje, ne prinašajo napredka, zato nas veseli, da v Sloveniji obstaja dovolj širok konsenz, da je treba uvesti bolj zavezujoče rešitve,« so pojasnili na ministrstvu in dodali, da je o konkretnih zakonskih rešitvah še preuranjeno govoriti, saj razprava še poteka.

Po podatkih Evropske komisije je bilo lani v Sloveniji v največjih podjetjih, ki kotirajo na borzi, deset odstotkov predsednic uprav, medtem ko je v EU povprečje sedem odstotkov, in 21 odstotkov članic uprav, v EU je povprečje 23 odstotkov. Združenje Manager je lani opravilo tudi analizo 101 največjega slovenskega podjetja, rezultati pa so pokazali, da so imeli članice uprav v 27 podjetjih, v desetih podjetjih pa predsednico uprave. »Cilju 40 odstotkov menedžerk v vodstvu, ki ga je v svojih ukrepih leta 2013 napovedala evropska komisarka Viviane Reding, smo torej z obstoječo ureditvijo še precej oddaljeni. Države, ki so ta cilj že dosegle, dokazujejo, da je to najhitreje z uvedbo kvot in z določeno dobo prilagoditve,« pravi Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager. Kot je poudarila, različne raziskave potrjujejo, da po spolu uravnotežena vodstva dosegajo boljše finančne rezultate.

V odnosu do žensk je bilo veliko stereotipov preseženih, kljub temu pa mnogi še vedno vztrajajo, denimo da ženske nimajo enake strokovne veljave kot moški, opozarja Sonja Šmuc: »Eden izmed dokazov za to je medijska prisotnost žensk, ko gre za strokovna in družbena vprašanja. Več raziskav, tudi domače, potrjujejo, da je razmerje med moškimi in ženskimi strokovnjaki v medijih največkrat v razmerju 80 : 20. To utrjuje nezavedno družbeno prepričanje, da ženske nimajo enake veljave, kar vpliva tudi na njihove kariere, hkrati se zaradi manjše pojavnosti žensk tako stanje reproducira tudi pri mlajših generacijah, ker nimajo vzornic.« Združenje Manager tako ob podpori ministrstva za delo vodi projekt Vidnosti managerk pod žarometom, katerega cilj je dvigniti delež menedžerk, ki kot gospodarske strokovnjakinje komentirajo strokovne teme v medijih, z večjo vidnostjo v javnosti pa se samodejno krepi tudi njihova veljava v korporativnem okolju.