
Tobačni zakon moti gostince
Zaostritev tobačnega zakona bo marsikaterega gostinca prisilila k »zaprtju« gostinske terase, opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
»Čeprav podpiram protikadilsko zakonodajo, pa je predlagani zakon še dokaz več, da smo v Sloveniji radi bolj papeški od papeža. Kar se tiče primernosti gostinskih teras za kadilce, je predlagana rešitev res pretirana, na kar smo pripravljavca zakona že ves čas opozarjali, a žal neuspešno,« pravi Anton Magdič, vodja sekcije gostincev v Območni obrtno-podjetniški zbornici Kranj.
Kranj – Zaradi predloga novega tobačnega zakona, ki predvideva še strožje ukrepe za omejevanje uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, je največ nezadovoljstva med gostinci, saj bi morali številni zapreti gostinske terase oziroma bodo te postale neustrezne za kajenje, kar je po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) popolnoma nesprejemljivo. Kot opozarjajo v zbornici, so morali gostinci že tobačni zakonodaji izpred osmih let prilagoditi svoje terase, zdaj predlagana definicija odprtega prostora pa je za njih že prava katastrofa. Tudi kadilci so njihovi gosti, ki jih ne morejo kar vreči na cesto, poudarjajo. Moti jih tudi plačilo licenc, ki jih bodo predvidoma morali pridobiti za vsa prodajna mesta tobačnih izdelkov.
Tako v obstoječem kot v predlaganem tobačnem zakonu je kajenje prepovedano v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Problematična pa je nova definicija zaprtega prostora – o njej sicer vladna koalicija še ni usklajena –, za katerega se šteje prostor, »ki ga pokriva streha in ima zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten oziroma stranic, ne glede na vrsto materiala, uporabljenega za streho, stene, stranice, in ne glede na to, ali je objekt stalen ali začasen. Okna in vrata štejejo kot del zaprte površine. Za odprti del se šteje le popolnoma odprta površina. Če je površina strehe večja od polovice površine prostora, ki ga določajo pripadajoče stene, in je več kot polovica površine teh sten popolnoma zaprtih, gre za zaprt javni prostor.«
»Čeprav podpiram protikadilsko zakonodajo, pa je predlagani zakon še dokaz več, da smo v Sloveniji radi bolj papeški od papeža. Kar se tiče primernosti gostinskih teras za kadilce, je predlagana rešitev res pretirana, na kar smo pripravljavca zakona že ves čas opozarjali, a žal neuspešno,« pravi Anton Magdič, vodja sekcije gostincev v Območni obrtno-podjetniški zbornici Kranj. Če bodo nova pravila obveljala, bo tudi terasa v njegovi gostilni Ančka v Šenčurju postala neprimerna za kajenje. »Preurejali je ne bomo, žal bomo morali prepovedati kajenje,« je dejal Magdič, ki meni, da bi bila primerna rešitev tudi razdelitev gostinskih teras na kadilski in nekadilski del. V OZS sicer predlagajo podobno definicijo, kot jo imajo v sosednji Avstriji: »Odprt prostor je prostor, ki nima nameščene strehe ali ima odprto najmanj površino ene daljše stranice (streha, stena …). Ograja (lesena, steklena, cvetlična korita, ciprese ipd.) se šteje kot del odprte površine.«
Magdiču se zdi neživljenjska tudi rešitev, da bo v posebne kadilnice prepovedan vnos hrane in pijače. Po mnenju gostincev bi morala biti prepovedana le strežba v kadilnicah, tako pa bodo gostinci morali nadzirati vsakogar, ki stopi v kadilnico in mu preprečiti morebiten vnos pijače, opozarja sogovornik. »Vsi pa vemo, da kadilcem ob cigareti najbolj prija kava.«
V OZS odločno nasprotujejo tudi uvedbi dodatnih stroškov, ki bi nastali z uvedbo licenc za prodajo tobačnih izdelkov, za katero bodo trgovci in gostinci morali plačati najmanj dvesto evrov na leto. Menijo, da gre le za dodatno pobiranje denarja oziroma dodatne stroške za podjetja ob izdaji licenc. »Gre za navadno skubljenje trgovcev in gostincev. Zdi se mi, da država resnično izgublja kompas, ko išče načine, da bi prišla do dodatnega denarja,« je še dejal Magdič.