Kostanj za vse ali le za lastnike gozdov?

Če kostanj nabirate rekreativno in le zase, ga lahko naberete največ dva kilograma. Če pa lastnik gozda na svoji parceli nabiranje prepove, vas gozdarski inšpektor lahko oglobi.

Kranj – Jesen ni le čas pobiranja pridelkov na vrtovih, temveč je bera lahko obilna tudi v gozdovih. Slovenci smo znani kot strastni gobarji, marsikdo pa se v hladnih jesenskih dneh rad okrepča s sladkim pečenim kostanjem, ki ga je nabral na sprehodu po gozdu. Nabiranje kostanja je lahko zdrava in zabavna rekreacija za vsakogar, saj plodove, ki dozorijo oktobra, navadno lahko poberemo s tal. Kostanj pa je tudi bogat s hranilnimi snovmi in zato predstavlja zdrav obrok.

Čeprav je zastonj, pa pri nabiranju gozdnih plodov vendarle obstajajo določene omejitve. Tako kot za gobe in druge gozdne plodove tudi za kostanj velja, da ga lahko naberemo največ dva kilograma. Izjema so čemaž in zeljnate rastline, ki jih lahko naberemo le en kilogram, ter zaščitene rastline, ki jih je prepovedano nabirati.

A kot pravi gozdarski inšpektor mag. Igor Curk, jo boste tudi za kakšen kilogram nabranega kostanja preveč odnesli le z ustnim opozorilom. »Drugače pa je, če bi v gozdu ob nabiranju povzročali škodo, denimo lomili ali žagali drevje. V tem primeru je zagrožena kazen od štiristo do osemsto evrov,« pravi Curk.

Tudi predsednica Društva lastnikov gozdov Gorenjske Anica Zavrl Bogataj se strinja, da je večja težava kot samo nabiranje plodov škoda, ki jo lahko povzročijo nabiralci. »Gotovo nekateri lastniki niso zadovoljni, ko nabiralci poberejo ves kostanj ali gobe iz njihovega gozda, a od naših članov več pritožb slišim na račun uničevanja gozdnih cest, ki jih moramo zaradi pomanjkanja sredstev vzdrževati sami, čeprav se po njih vozijo vsi. Težava so tudi zaparkirane poti ali objekti, ki onemogočajo delo v gozdu,« pravi Zavrl Bogatajeva.

Slovenska zakonodaja rekreativno nabiranje dovoljuje vsem, tudi v zasebnih gozdovih, razen v primeru, če lastnik nabiranje izrecno prepove. »Po zakonu lahko lastnik prepove nabiranje v svojem gozdu, če drevje goji tudi zaradi plodov. Prepoved pa na predlog lastnika odredi pristojni organ lokalne skupnosti,« pravi Curk in dodaja, da mora v tem primeru lastnik omenjene parcele to tudi ustrezno označiti in na ta način opozoriti nabiralce, da je na tistem območju nabiranje plodov prepovedano. Nabiralca, ki se prepovedi ne drži, lahko gozdni inšpektor olajša za od štiristo do osemsto evrov.

Vendar po besedah mag. Igorja Curka takšnega gozda na Gorenjskem ni. »Gre za izjemno redke primere. Poznam le en primer na Primorskem in enega v Prekmurju, kjer sta lastnika prepovedala nabiranje gozdnih plodov v svojih gozdovih,« dodaja Curk.

Z zakonodajo, ki je bolj po volji nabiralcem kot pa lastnikom gozdov, pa slednji niso zadovoljni. »Če bo prišlo do spremembe zakonodaje, bomo podprli predlog, da tudi za gozdove velja, da se v zasebno lastnino lahko posega le z dovoljenjem lastnika,« zaključuje predsednica Društva lastnikov gozdov Gorenjske.