Drugačnost

Ljudje so tako radi povprečni. Skriješ se v množici in deluješ po črednem nagonu. Nekateri se zelo trudijo, da bi dosegli povprečnost, drugi se v njej udobno skrivajo in tretji se bojijo izraziti svojo nadarjenost. Kadar nas drugačnost zaznamuje ob rojstvu ali ob bolezni, tedaj je ne moremo skriti. Na naši šoli imamo veliko tudi drugačnih otrok. Nadarjenih, takih, ki zamenjujejo kakšne črke in številke, otrok z drugačnimi posebnostmi, gibalno oviranih in takih s še posebnimi motnjami. Učitelji smo se usposobili in okolica je spoznala, da znamo prisluhniti posamezniku in da imamo voljo in potrpljenje za kakšno mladostnikovo posebnost. Ni povsod tako, preprosto jih izvržejo. Če ne dosegaš standarda, ki ga učitelj pričakuje in zahteva, te izločimo, izvržemo. Kaj vse nam tak malo poseben otrok lahko da. Nekje ima manjši primanjkljaj, na drugih področjih presežek. Zadnjič je dijak predstavljal temo neozdravljive bolezni. Veliko jih je naštel in na tablo smo jih napisali vsaj deset, za katere smo jaz ali dijaki vedeli oziroma poznali nekoga, ki s tako boleznijo živi. Našteli smo hemofilijo, diabetes, raka, cerebralno paralizo, Aspergerjev sindrom, srčne napake, Kronovo bolezen, bolezni ščitnice in še druge. Pri pogovoru o tej temi smo prišli do zaključka, da je najtežje sprejeti bolezen ali stanje in posledice, s katerimi boš živel vse življenje. Otroci in starši so najbolj srečni, kadar jih sprejme tudi okolica. Kaj pa mi, družba, smo jih pripravljeni sprejeti, se jih ustrašimo, jih zavržemo? V nekaterih okoljih jih preprosto izločijo, potlačijo, razglasijo za manj sposobne, lene, drugačne. Pa imamo nalepko. Običajno ima ta drugačnost negativen predznak. Ko sem bila še na fakulteti, sem si prigovarjala, da bi rada delala še kje drugje, ne le v šolstvu. Če pa bom kdaj v šoli, bi rada delala tudi z drugačnimi otroki. Prav vse želje so se mi uresničile in vsak drugačen otrok nas zelo obogati. Ko nam uspe pripeljati in izšolati za poklic enega takega drugačnega, je to vredno več kot cela generacija povprečnih otrok. Vinko Möderndorfer je napisal novo knjigo za mladino o drugačnih otrocih (Kit na plaži). Pravzaprav je lahko namenjena vsem. Govori o družini, kjer je sin poseben. Ima Downov sindrom. Tudi danes ni samo po sebi umevno, da nas okolica sprejema, se nas ne boji, se pred drugimi ne skrivamo. Zdravi sorojenec naj bi bil priden za dva, popoln, vsaj on. Drugačnost je darilo vsakdanjika, ljubezen pa je tista točka, kjer smo si vsi podobni. Ali nam bolezen oziroma drugačno stanje lahko prinese tudi kaj dobrega? Veliko, vendar le tedaj, ko jo sprejmemo. Bogastvo je različnost, zakaj bi se je potem tako zelo bali, jo zaklepali in zapirali med štiri stene …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jezersko / torek, 15. januar 2019 / 22:35

Podžupan je Iztok Tonejec

Jezersko – Že decembra se je občinski svet Jezersko sestal na seji, ki je obravnavala proračun za leto 2019. Predvidoma naj bi znašal 1,3 milijona evrov, o njem pa bodo odločili na drugi obravnavi...

Objavljeno na isti dan


Železniki / / 16:56

Lokacija doma razdelila občinske svetnike

Občinski svetniki v Železnikih se strinjajo, da je dom za starejše občane v njihovi občini potreben, a je po mnenju nekaterih predvidena lokacija neustrezna. Kljub temu so potrdili namero za ustanovit...

Razvedrilo / / 16:56

Hujšali bodo tudi Gorenjci

V šovu The Biggest Loser Slovenija, ki se začenja v ponedeljek, bodo na pot preobrazbe stopili tudi štirje Gorenjci. Za nekatere tekmovalce je vstop v hišo zadnja rešilna bilka, pravi trenerka Nataša...

Kranj / / 16:54

Odpravljajo kolesarske črne točke

Minuli četrtek so na Orehku uradno odprli kolesarnico ter prehod za pešce in kolesarje pri prečkanju Ljubljanske cestne na Sorško polje, kar pomeni eno črno točko v prometu manj.

Škofja Loka / / 16:54

Ločani so bili pionirji turizma

V Škofji Loki so že pred sto dvajsetimi leti pokazali smisel za turizem, njegov razvoj se je začel z ustanovitvijo olepševalnega društva v letu 1897.

Gospodarstvo / / 16:53

Kmetje vse bolj racionalni

»Ekonomika je prisilila kmete k temu, da ne kupujejo več strojev, ki jih bolj malo uporabljajo, ampak se raje odločajo za najem storitev,« ugotavlja Dušan Klemenčič, predsednik Strojnega krožka Pšata...