Stanovanja niso ogrevana, otroke zebe ...

Kurilna sezona se je že začela, vendar ne za stanovalce v večstanovanjski stavbi na Trgu svobode 23 v starem mestnem jedru Tržiča. V stanovanjih so tudi družine z majhnimi otroki in starejši, problema (ne)ogrevanja iz skupne kotlovnice pa niso ustvarili stanovalci. A čutijo posledice ...

Tržič – Prav vsi stanovalci na Trgu svobode 23 imajo enak problem. Kurilna sezona se je že začela, oni pa nimajo do zdaj še niti enega kurilnega dne, kar se je zgodilo prvič, je povedala Terezija Šmid, ki je v osemdesetem letu starosti, ne več dobrega zdravja. Obupana sta tudi zakonca Kasumović, ki za najemniško stanovanje lepo skrbita in v obnovo sta vložila že kar nekaj denarja, a mraz se je, ker sobe niso ogrevane, že zajedel v debele stene. Da se pogrejeta, prespita tudi pri hčerkini družini na Bistrici. Na tem naslovu že 32 let stanuje tudi Nedeljko Mijušković, razočaran nad tem, da se kaj takega sploh lahko dogodi danes v Sloveniji. Kako bi dejansko kar pobegnila iz teh nemogočih razmer, pa razmišlja Kurnikova, mati samohranilka.

V družbi Fesst so upravljanje stavbe, v kateri je velika večina stanovalcev najemnikov, prevzeli pred približno petimi leti. Na tem naslovu je 23 stanovanj, od tega jih je deset neprofitnih (občinskih), eno je zasebno, preostala stanovanja so vrnili denacionalizacijskim upravičencem. Direktor družbe Fesst, Thomas Krelj, je pojasnil: »Z Občino Tržič smo podpisali dogovor o upravljanju in občina sproti poravnava vse svoje obveznosti, medtem ko denacionalizacijski upravičenci, v njihovem imenu Alojz Paulin kot pooblaščenec njihovega premoženja, ni hotel urediti medsebojnega razmerja o upravljanju niti ni poravnaval stroškov, ki so nastajali z vzdrževanjem stavbe, čeprav so ti stroški delno zajeti v najemnine, ki mu jih plačujejo najemniki. Dolg se je povečeval, zato smo kot upravnik stavbe sprejeli skrajni ukrep, občini odpovedali sodelovanje in nismo začeli s kurilno sezono.«

Predlagal gretje na elektriko

Ta stavba je sicer razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zahtevi za denacionalizacijo je bilo z delno odločbo ministrstva za kulturo novembra 2013 pravnomočno ugodeno za del zgradbe v delu, kjer sta bila zavezani stranki Peko in Mercator (vrnitev v naravi, kjer ni bilo najemnikov tudi v posesti), za premoženje, ki se nanaša na dele zgradbe, ki so v lasti občine, in glede stanovanja Peka pa pri ministrstvu za kulturo v kratkem predvidevajo izdajo in vročitev odločbe strankam.

Eden od denacionalizacijskih upravičencev Alojz Paulin je prst uperil na občino, prepričan je namreč, da denacionalizacijskim upravičencem na podlagi zgodovinskih dejstev in poprave krivic (to rad na široko pojasni, op. a.) pripadajo tudi neprofitna stanovanja na tem naslovu. Povedal je, da bodo, ko jim bo občina vrnila ta stanovanja, v obnovo sicer dotrajane stavbe kaj vložili. Podobno zgodbo (in še nedokončano), ki je odmevala v javnosti, so imeli isti denacionalizacijski upravičenci v graščini v Preboldu. Na vprašanje, ali bodo stanovalci dotlej zmrzovali, je odgovoril, da se on greje na elektriko in nakup poceni električnih radiatorjev in ogrevanje v nočnih urah, ko je električni tok cenejši, predlaga tudi stanovalcem. Stanovalci pa so opozorili na dotrajano električno napeljavo, povedali so, da varovalke 'meče ven', da se vtičnice pregrevajo.

Pričakujejo posredovanje župana

Najemniki neprofitnih stanovanj pri urejanju težav z ogrevanjem pričakujejo posredovanje župana, saj kot so povedali, najemnino plačujejo občini, sami pa so zvezanih rok. »Moj takojšnji cilj je vzpostavitev ogrevanja, drugi cilj pa, da se stavba v skladu z zakonom kvalitetno upravlja. Občina Tržič je in bo vse svoje obveznosti kot lastnik manjšine stanovanj v skupni stavbi izpolnila v celoti, to odgovornost pa pričakujem in odločno zahtevam tudi od denacionalizacijskih upravičencev iz družine Paulin. Zgrožen in razočaran sem nad njihovim ravnanjem, ko za včasih Pekova in Mercatorjeva stanovanja vestno pobirajo najemnino in hkrati nočejo razumeti, da je stavbo treba vzdrževati. Oddaja stanovanj je v tej državi urejena z zakoni, ki jih je treba spoštovati. Bil sem pobudnik sestanka z denacionalizacijskimi upravičenci pa tudi dosedanjim upravnikom in stanovalci najemniki, ki prav tako razumejo, da bo obveznosti do ogrevanja in najemnin treba poravnavati v rokih in redno.« Župan je podal prijavo na stanovanjski inšpektorat, ker denacionalizacijski upravičenci nočejo sodelovati pri ponovnem zagonu kurilnice in zavračajo upravljanje. Že naslednji sestanek za prehodno reševanje ogrevanja, upravljanja pa tudi plačilne nediscipline sklicuje za danes, nanj pa vabi tudi vse denacionalizacijske upravičence oziroma njihove naslednike.