Čerujevi Slovenski običaji

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 15:00

Pred dnevi so v prostorih Tržne občine Železna Kapla - Bela odprli slikarsko razstavo Kranjčana Boleslava Čeruja. Predstavlja cikel Slovenski običaji.

Kranj – Prostori občine v najbrž najbolj slovenski občini na avstrijskem Koroškem Žlezna Kapla – Bela bodo od konca septembra pa vse do sredine decembra v znamenju slovenskih običajev. Na svojih slikah jih tja prinaša Boleslav Čeru, po poklicu graver, že več kot dvajset let pa tudi zavzet slikar mnogoterih likovnih izrazov. Prvič je samostojno razstavljal leta 1995, odtlej pa se redno predstavlja po različnih razstaviščih v Sloveniji in tudi čez mejo. Udeležuje se likovnih srečanj in ex-temporov, pred desetimi leti pa je tudi ustanovil likovno srečanje Jasna, v okviru katerega likovniki vsako leto ustvarjajo v drugem kraju.

V Železni Kapli se tokrat predstavlja s ciklom Slovenski običaji, v katerem kot temo zaobjema marsikje že pozabljene navade ob praznovanju posameznih praznikov in pomembnih dogodkov ter opravil, ki so se zvrstili med letom v življenju kmečkega človeka in se ukoreninili v slovenske navade in običaje. Med Čerujevimi motivi so mnogi taki, ki so zaradi modernega načina življenja povsem izginili iz človekovega življenja ali pa so dobili novo, drugačno obliko, kot so na primer Ofiranje, Kamela ali brna za pusta, Cvetna nedelja, Velika noč, Procesija s smrtjo ali Adamov greh … Čeru vanje v vpleta slike spomina iz svoje mladosti. »Nekaj motivov ima izrazit erotični naboj, ki se je običajno izrazil ob posameznih kmečkih opravilih, kot sta bila teritev lanu in ličkanje koruze (terice so dvignile krila in svetile za lanom),« poudarja umetnostna zgodovinarka Katja Dolenc. »Celostne upodobitve figur, predmeti in celo ozadje, v katerega so figure postavljene, vibrirajo pred nami kot spomini, ki se, nekateri tudi brez fiksacije časa in prostora, pojavijo iz globine avtorjeve podzavesti. Kolorit je živahen in barvit, kot je pestro, duhovito in domišljije polno človekovo življenje. Prilagojen je vsebini motiva, poteze čopiča so široke in pretanjene, da pred nami ustvarijo ustrezno vibracijo. Figure večinoma v prostoru namenoma lebdijo, lebdi pa tudi prostor, v katerega so umeščene.«

Ob teh pa Boleslav Čeru predstavlja še nekaj del, ki so nastala na podlagi cikla Križev pot, ki ga je avtor kot stalno postavitev naslikal za podružnično cerkev na Kremnu v župniji Videm – Krško in si ga je možno še vedno ogledati. Kot dodaja Dolenčeva, bi za oba cikla lahko rekli, da se prepletata in dopolnjujeta, saj izvirata iz človeka, njegovega širokega duhovnega veta, ki likovno obsega tako njegove nagone, kakor tudi njihovo zavestno duhovno preoblikovanje.