Petindvajset let zgodovine

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 19. oktober 2016 / 11:02

V drugem nadstropju gradu Khislstein so v četrtek odprli razstavo z naslovom Gorenjska 1991–2016, 25 let v luči muzejskega gradiva. Od osamosvojitvenih letakov do uspehov v športu in kulturi.

Kranj – Prve misli in občutke ob ogledu osrednjega letošnjega razstavnega projekta v gradu Khislstein bi lahko opisali kot vrnitev v bližnjo preteklost. Tisto, ki jo obiskovalci bolj ali manj dobro poznamo in se je v enaki meri tudi spominjamo. Kako je živela Gorenjska in z njo Gorenjci v letih po osamosvojitvi pa vse do danes? V Gorenjskem muzeju so namreč za tokratno razstavo pripravili gradivo, ki je bilo v zadnjih 25 letih del našega vsakdana.

Ko spomin zavrtimo nedaleč nazaj

»To je obdobje, ko se lahko tudi že z nekoliko zgodovinske distance ozremo v bližnjo preteklost, na katero ima vsak izmed nas svoje osebne spomine. V tem času, ko so odrasle prve generacije otrok, rojenih v samostojni državi Sloveniji, so nam vedno bolj domači postajali pojmi, kot je digitalno, globalno, svetovni splet, potrošništvo … Lokalno je bilo vedno bolj odrinjeno v ozadje,« ob razstavi razmišlja njena avtorica, kustosinja za novejšo zgodovino Monika Rogelj, za katero so bila prva leta nove države tudi njena študentska leta, ob pripravi razstave pa je, tako kot tudi njeni prvi obiskovalci, ponovno podoživela nekatere »posebnosti« tistega časa. »Presenečena sem bila, kako kmalu so k nam začele prihajati velike trgovske verige, dobro pa se spominjam, kakšna evforija je bila z vgradnjo mobitelov v avtomobile,« se spominja Rogljeva, a hkrati dodaja, da je pri snovanju razstave svoj pogled poskušala obdržati v ozadju. Eden od namenov razstave je namreč bil čim objektivneje pokazati duh obravnavanega časovnega obdobja in ga pri tem tematsko skušati zajeti čim širše.

Razstava tako ni zastavljena kot kronološki pregled dogajanja na Gorenjskem po letu 1991, ampak je pogled v nekatere pomembne teme, kolikor je to omogočala raznolikost gradiva, ki ga v muzeju trenutno hranijo. Kot je povedla sogovornica, je v času pripravljanja razstave pridobila nekaj novega gradiva, med drugim tudi izdelke uspešnih gorenjskih podjetij, kot so na primer Elanove smuči – pozornost še zlasti vzbudijo tiste z motivom hrastoveljskega Mrtvaškega plesa. Na razstavi so predstavljeni tako posamezni dogodki kot glavne spremembe in razvojni procesi. Rogljeva je še posebej poudarila uspehe na različnih področjih, a tudi opozorila na probleme in posebnosti tistega časa. Po razstavi nas tako popelje skozi več vsebinskih sklopov, ki predstavljajo spremembe lokalne samouprave, življenje v novih občinah, skrb za okolje in ravnanje z odpadki, gospodarski utrip in domačo produkcijo z glavnimi značilnostmi razvoja v kmetijstvu, industriji, podjetništvu in trgovini, pomen turizma in ponudbo številnih prireditev ter v zaključnem delu razstave še izstopajoče dogodke v športu in kulturi.

Nekoč zanemarljivo, danes pomembno

Glavni kriteriji pri izbiri gradiva so tipičnost, kakovost, razširjenost, novosti, izginjanje, izjemnost, zlasti pa domača produkcija. Nekatere predmete v muzeju hranijo zaradi njihovega simbolnega pomena, kot spremljevalce in pričevalce pomembnih zgodovinskih dogodkov. »Pri izboru so imeli prednost predmeti, ki jih imamo v muzejski zbirki in simbolno predstavljajo ta čas. Ogromno pa imamo drobnega tiska, ki ga sproti zbiramo in shranjujemo. Izbrala sem predvsem tisto gradivo, ki je pomembno zaradi informacij, ki jih sporoča, ki govori o prelomnih dogodkih, pozorna pa sem bila tudi na to, da sem »pokrila« različne dele Gorenjske in različna področja družbenega življenja.« Tako obiskovalci v razstavljenem lahko obujamo svoje spomine tudi na dogodke in stvari, ki so se takrat zdeli pomembni, pa zdaj niso več, in obratno, ki jim v preteklosti nismo pripisovali pomena, pa se je izkazalo, da so imeli daljnosežne posledice.

Kot dodaja Rogljeva, je razstava hkrati tudi vpogled v muzejsko delo, z njo pa v muzeju želijo javnost in ustvarjalce različnega gradiva opozoriti na pomen ohranjanja aktualnih predmetov kot zanimivih pričevalcev za zgodovino. Podobo je razstavi in spremljajočemu katalogu dala oblikovalka Barbara Bogataj Kokalj, ki je Gorenjsko tokrat oblekla v barve, ki se menjajo od področja do področja. Razstava bo na ogled do konca maja 2017.