Likovne sledi industrijske pokrajine

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 15. oktober 2016 / 09:31

V četrtek so v galeriji Kosova graščina odprli zanimivo likovno razstavo Industrijski pejsaž. Predstavljen je izbor del iz depojev Gornjesavskega muzeja Jesenice. Od Božidarja Jakca do Vesne Čadež.

Jesenice – Eno od poslanstev muzejev je skrb za likovne zbirke, ki so z leti v njih nastajale, v sklopu galerijske dejavnosti pa tudi njihovo strokovno vrednotenje, populariziranje in predstavljanje javnosti. Bogate likovne zbirke, ki so del narodove kulturne dediščine, hranijo v vseh večjih gorenjskih muzejskih ustanovah, vse pa po svojih močeh skrbijo tudi za odkupe in predstavljanje sodobne likovne umetnosti. V Gornjesavskem muzeju že od njegove ustanovitve naprej, še bolj pa po vzpostavitvi galerijske dejavnosti v Kosovi graščini sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, skrbijo in načrtno dopolnjujejo muzejsko likovno zbirko. Pred dobrimi desetimi leti je takratni kustos Tone Konobelj posebno pozornost začel posvečati industrijskemu pejsažu, njegov naslednik v Gornjesavskem muzeju Aljaž Pogačnik pa usmeritev uspešno nadaljuje in nadgrajuje.

»Že obstoječo zbirko industrijskega pejsaža vsako leto obogatimo z deli te tematike tako starejših avtorjev, ki nam manjkajo in so ključni pri razvoju te motivike, kot tudi z deli aktualne produkcije mladih slikarjev. Naša želja je, da bi v prihodnosti na ogled postavili zbirko industrijskega pejsaža na Slovenskem, ki bi po svojem obsegu in kvaliteti najbolj zaobjela ta motiv,« pojasnjuje Aljaž Pogačnik, tudi avtor tokratne razstave. Ob tem dodaja: »V tej zbirki je okrog šestdeset del, drži pa, da imamo določene luknje, ko gre za razvoj motiva. Želeli bi si na primer kakšno delo skupine Irwin pa katerega od likovnikov iz zasavskih revirjev, saj načrtujmo zbirko, ki bo reprezentativna v širšem geografskem prostoru.« V Gornjesavskem muzeju vsako leto oblikujejo tudi manjši finančni fond za odkupe. Običajno na leto odkupijo tri, štiri dela, pri čemer se držijo zbiralne politike industrijskega pejsaža oziroma zanimivosti za druge zbirke, na primer planinskega motiva, ki sodi v Slovenski planinski muzej v Mojstrani.

Tokratna razstava, spre­m­lja jo ličen katalog z reprodukcijami, je Pogačnikov izbor iz muzejskih depojev. Na ogled je namreč postavil 28 del 14 avtorjev, od katerih je vsak zastopan z enim do tremi deli. Slikarji so ustvarjali v različnih obdobjih, čemur sledi tudi raznolikost likovnega jezika posameznega avtorja. »Merilo za uvrstitev na razstavo je bil likovni motiv industrijskega pejsaža, s tem da sem iskal dela, ki so v zbirki reprezentančna. Nekako sem peljal linijo od Božidarja Jakca do današnjih slikarjev, tako akademskih kot ljubiteljev, pri čemer gre le za posredne povezave,« o izboru pove Pogačnik.

Raznolike likovne govorice in tehnike

Razstava je na ogled v vseh treh prostorih pritličja Kosove graščine. V eni sobi so tako predstavljena dela Božidarja Jakca, Jake Torkarja, Melite Vovk in člana Dolika Marjan Židaneka. Jakac poteši našo radovednost večinoma z risbami v črni in rjavi kredi z motiviko jeseniške železarne. Dela so pravzaprav stranski produkt umetnikovega obiska v martinarni, kjer ga je takratni direktor Ciril Rekar prosil, da naredi grafiko (jedkanico) z motivom obrata. Grafiko so potrebovali za svojo promocijo in darilo najbolj zaslužnim železarjem. Jakac pa je s skicirko hodil tudi po drugih obratih in tako je nastal ogromen opus, v katerega sodijo večinoma dnevno datirana dela. Nastajala so jeseni leta 1939. »Poleg Jakca je tu eden izmed njegovih učencev, najbolj znan jeseniški slikar Jaka Torkar. Leta 1956 je pri Jakcu vpisal grafično specialko in pri njegovih grafikah iz tistega časa je opazen njegov vpliv. V nadaljevanju pa je prav Torkar s svojim likovnim jezikom in izjemnim občutkom za krajino vplival na mnoge ljubiteljske slikarje na Jesenicah. Prav sosednja soba je posvečena domačim ljubiteljskim likovnikom 'dolikovcem', ki v društvu neprekinjeno delujejo od leta 1946,« nas po razstavi vodi sogovornik. Gre za dela v različnih likovnih tehnikah in govoricah, od olj na platnu do akvarela. Kar nekaj del je z ex tempora leta 1987 na Jesenicah, na katerem so ustvarjali tako profesionalci kot ljubitelji. Zadnja soba je namenjena avtorjem sodobnejšega likovnega izraza, ki ni nujno vezan na realistično podobo, ampak gre za iskanja novih izraznih poti pri slikanju industrijskega pejsaža. Po mnenju Pogačnika izstopata deli Jožeta Megliča, pri katerih je vidno, da avtorja zanima predvsem likovnost in ne toliko sam motiv, ki je zgolj detajl nekega večjega industrijskega objekta. Tu je tudi mlada avtorica Vesna Čadež, ki v svojem ustvarjanju spaja ruralno in urbano. Naj omenimo še zanimiva družbeno angažirana motiva Janeza Mohoriča - Mokrn'ka, po rodu Jeseničana, ki predstavlja dve deli – na eni sliki propadajoči delavski dom in na drugi dimnike nekdanje železarne kot potentne faluse, ki so nekoč dajali delo velikemu delu Gornjesavske doline, danes pa je železarna v tujih rokah.

Ob že omenjenih so razstavljena še dela Janeza Ambrožiča, Rudolfa Arha, Vinka Bogataja, Viljema Jakopina, Helce Krasnik, Ivanke Arzenšek in Cveta Velikajneja. Razstava bo odprta do 29. novembra, kustos Aljaž Pogačnik pa bo po odprtju pripravil predavanje Industrijski pejsaž v modernem slovenskem slikarstvu, 25. oktobra in 15. novembra ob 10. uri bo na sporedu javno vodstvo po razstavi, 24. novembra ob 18. uri pa še predavanje na temo Železarske in jeklarske upodobitve v slikarstvu zahodne evropske umetnosti.