Luka Svetec in enotnost knjižnega jezika

Na Gorenjskem v deželi Kranjski

Pred časom je neki afriški študent v intervjuju na zanimiv način povedal svoje vtise, ki jih je dobil o Slovencih. Pošalil se je in dejal, da smo zelo zanimiv narod, ker vse kaže, da obvladajo slovenščino samo trije ali štirje Slovenci. Ko nekdo nekaj napiše, se takoj pojavi množica, v kateri vsak po svoje dokazuje, da je napačno napisal … Je v tej šali tudi nekaj resnice?

V Podgorju pri Kamniku se je 8. oktobra 1826 rodil pravnik, politik, pisatelj in praktični jezikoslovec Luka Svetec s psevdonimom Podgorski. Po njegovih predlogih naj bi Slovenci dosegli enotnost knjižnega jezika. To je sicer povezano tudi s tistim Prešernovim, da »le čevlje sodi naj Kopitar«, vendar se je v resnici s tem ukvarjalo že zelo veliko slovenistov …

Luka Svetec je licejski študij končal v Ljubljani, kjer je v letih 1848–1849 poslušal pravna predavanja v slovenščini. Leta 1853 je doštudiral pravo na dunajski univerzi in nato služboval na Hrvaškem. Od 1861 je bil adjunkt v Mokronogu in Kočevju, 1864 je postal sodnik na Brdu pri Lukovici, leta 1866 policijski komisar na ljubljanskem magistratu, v letih 1871 in 1872 je bil notar v Idriji, od leta 1873 pa v Litiji.

Njegovo zgodnje pesništvo je zaznamovano z domoljubjem, pripovedništvo pa z romantiko (povest Vladimir in Kosara, Slovenska bčela 1851). Zavzemal se je za razumno naslonitev slovenskega knjižnega jezika na staro cerkveno slovanščino in uveljavljal nove oblike. V teoriji in praksi je oblikoval slovenski parlamentarni in pogovorni jezik.

V politiki je deloval od leta 1862. Leta 1863 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor. Zagovarjal je pravice Slovencev, potrebo po slovenski univerzi in načela naravnega prava proti načelom zgodovinskega. Kranjski deželni zbor ga je leta 1867 izvolil v dunajski državni zbor, v njem pa je iz bojazni pred zaostritvijo nemško liberalne vladne usmeritve glasoval za dualizem. Pozneje se je zavzemal za politiko slovenske nenavzočnosti v parlamentu po češkem zgledu, leta 1873 pa se je zaradi staroslovensko-mladoslovenskih trenj začasno umaknil iz politike. Leta 1877 se je vanjo vrnil in bil kot »kristalizirana slovenska pamet« (Janez Bleiweis) spet izvoljen v kranjski deželni zbor. Ob Bleiweisovi smrti je bil razglašen za njegovega naslednika, kar pa ni obveljalo. Kot zagovornik pretežno staroslovenskih idealov se je po Mahničevi »ločitvi duhov« pridružil liberalcem in bil do leta 1895 voljen v kranjski deželni zbor.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

- V Ljubljani je 4. 10. 1697 umrl organizator tatinske in roparske družbe, predhodnik rokovnjačev, Janez Košir. Rodil se je okoli leta 1652 na Jami pri Kranju. Kot ranocelnik si je kasneje pridobil še večji sloves po deželi kot poprej s tolovajstvi.

- V Puštalu pri Škofji Loki se je 7. 10. 1910 rodil biolog, muzealec, poljudnoznanstveni pisec in evropsko priznani strokovnjak Anton Polenec. Bil je tudi gimnazijski profesor v Kranju.

- V Črnomlju se je 8. 10. 1928 rodil fitopatolog dr. Miloš Kus. Od leta 1955 je vodil selekcijsko postajo krompirja v Poljanah nad Škofjo Loko, v Stari Sušici in od 1963 pri Kmetijsko-živinorejskem kombinatu Kranj, kjer je razvil laboratorij za fiziologijo in viroze krompirja.