Treznost za volanom

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 12. november 2016 / 11:58

Če je povsem verjeti uradnim statistikam, potem se Slovenci uvrščamo v sam vrh narodov, ki popijejo največ alkohola. Po popitem vinu, pivu in žganju naj bi se tako uvrščali na deveto mesto v svetu, po popitem vinu in pivu pa še višje. Razlogov za tako veliko žejo na tem mestu ne bomo iskali, posvetimo se raje temu, kako uživanje alkohola vpliva na prometno varnost. Policijska statistika razkriva, da opiti vozniki povzročijo vsako deseto prometno nesrečo na slovenskih cestah. Kar je še pomembneje, nesreče z vinjenimi povzročitelji se po navadi iztečejo s hujšimi posledicami za udeležence. Od 117 smrtnih žrtev prometnih nesreč do konca preteklega tedna jih je namreč kar 30 umrlo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, kar pomeni vsaka četrta smrtna žrtev. Ob tem je po navedbah policije povprečna stopnja alkoholiziranosti znašala kar 1,51 promila alkohola v krvi. Ni čudno torej, da v času martinovanja, ki bo vrhunec doživelo ta konec tedna, po Sloveniji poteka preventivna akcija 0,0 šofer – Slovenija piha 0,0, v okviru katere policisti izvajajo tudi številne nadzore psihofizičnega stanja voznikov.

Problematika alkoholiziranih voznikov je zagotovo prispevala k temu, da se je Slovenija v nedavni evropski raziskavi o stanju prometa uvrstila na porazno 24. mesto med 28 članicami (v dveh letih padec za deset mest). V strokovni javnosti se je ob tem takoj razvila polemika, kdo je odgovoren za slabo stanje v cestnem prometu, še zlasti, ker se je v zadnjih dveh letih pozitiven trend obrnil in število smrtnih žrtev spet narašča. V Avto-moto zvezi Slovenije so s prstom takoj pokazali na Javno agencijo za varnost prometa (JAVP), ki ji očitajo predvsem pasivnost pri vplivanju na pristojne, naj sistemsko uredijo problematiko. Tudi v JAVP se strinjajo, da je treba za večjo varnost cestnega prometa sprejeti sistemske ukrepe, a pripominjajo, da ti pa presegajo njihove pristojnosti. A ob tem še razložijo, da se je Slovenija v omenjeni raziskavi tako slabo odrezala, ker je bila slabo ocenjena predvsem na področjih, kot so delež zaposlenosti žensk v transportnem sektorju (26. mesto), delež obnovljive energije v porabi goriv v transportu (24. mesto), kakovost železniške infrastrukture (23. mesto) ter poraba alternativnih goriv v vozilih (20. mesto).

Marsikaj bo torej treba spremeniti, da alkohol umaknemo z naših cest, prvi in najpomembnejši korak pa moramo storiti kar vozniki sami in se začeti zavedati, da je že vsak popit kozarec alkohola lahko usoden.