Petje

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 5. oktober 2016 / 11:15

Slovenci smo pevski narod. Če pogledamo po vaseh in mestih, po šolah in ustanovah, po cerkvah in koncertnih dvoranah, povsod pojejo. Naše ljubiteljsko petje je na visokem nivoju, kar nam zavidajo in priznavajo tudi tujci, in očitno je to del nas. Kaj pomeni ljudem ob vsakdanjih službenih, družinskih in drugih obveznostih petje? Zakaj so pripravljeni precej svojega prostega časa nameniti učenju? Človek mora biti vesten, reden, natančen. Skupina prinese tudi zabavo, vendar je predvsem in na prvem mestu delo, učenje vedno novih pesmi, ki so tako, kot je življenje nasploh, vedno bolj zahtevne. Zborovodja mora krmariti med skrajnimi sposobnostmi petja in užitkom pevcev, kar ni vedno lahko. Petje nam odpira dušo, srce, nam krepi pljuča in poživi krvni obtok. Učenje nam bistri um in druženje nas povezuje. Preprosto je pobeg od vsakdanjih skrbi ali priklop na energijo, ki nas odnese. Stran od vsega, kar še moram storiti, nas približa izvoru in nas vodi v nove dimenzije, ki jih začutimo ob vibriranju zvoka. Dlje ko pojemo in bolj ko smo zahtevni, pogosteje zvok postaja glasba. Vsak v skupini ima svojo vlogo in pevci pač pojemo. Glavno breme in odgovornost nosijo zborovodje. Pogosto je to njihov poklic, od katerega le redki lahko živijo. Tako morajo za vsakdanji kruhek opravljati še nekaj drugega. Tudi njim je to odklop in strast, brez katere ne morejo. Ko občutijo zadovoljstvo pevcev, publike in ne nazadnje okolice, v kateri delujejo, postane to njihovo poslanstvo. Kultura in narodna pesem so del nacionalnega ponosa. Kadar je bilo v preteklosti prepovedano javno izražati svoje mnenje, so se ljudje zatekli h kulturi. V čitalnicah so peli, prav tako na taborih in mitingih, na shodih in demonstracijah. Glasba nas spremlja celo življenje, ob rojstvu, na vseh slovesnostih, v vojni, na poroki, na zadnji poti. V soboto sem poslušala Gorenjski oktet. Fantje so posneli novo zgoščenko in odpravljajo se na gostovanje v Argentino. Če obiščeš Slovence po svetu, je pričakovano, da poješ slovenske pesmi. Fantje so predstavili prerez slovenske narodne in umetne pesmi od Ipavcev in Davorina Jenka do malo starejših priredb in novitet, ki so jih mladi slovenski skladatelji napisali prav zanje. Prav je tako. Ohranja se tisto, kar so nam zapustili predniki in kar so naše korenine, izvajati pa moramo tudi novosti. Kultura je vedno odziv časa, v katerem živimo, in danes čutimo glasbo drugače, kot so jo Jenko in Ipavci … Kadar gledamo neko skupino, smo še posebej pozorni, če koga poznamo. Polovico fantov poznam in ponosna sem, da je med njimi tudi stric Marko. Naj gre fantom dobro v Argentini, vam, dragi bralci, pa želim, da obiščete kakšen njihov koncert. Menda imajo do novega leta že vse konce tednov zasedene.