Svoje videnje življenja in dela Franceta Tomšiča so na novinarski konferenci pred začetkom simpozija predstavili dr. Marjeta Humar, mag. Branko Grims, dr. Gorazd Drevenšek in dr. Bogomir Kovač.

Tomšič si zasluži spomenik

Tako so prepričani organizatorji simpozija o sindikalnem voditelju, ustanovitelju prve demokratične stranke pri nas in častnem občanu Kamnika Francetu Tomšiču, ki so ga v okviru Socialnega tedna v petek pripravili v Šmarci.

Šmarca – »Za simpozij o Francetu Tomšiču smo se odločili zato, ker čutimo, da se njegov čas zelo odmika, ne le časovno, ampak predvsem v naših pogledih na takratno dogajanje. Tomšič je danes nekdo, ki ga že skorajda nihče več ne pozna, in malo ljudi o njem še govori. S simpozijem smo želeli predstaviti čas, v katerem je deloval, socialdemokracijo in to, kar je za osamosvojitev naredil,« je razloge za celodnevni simpozij, na katerem je s svojimi prispevki sodelovalo dvanajst uglednih avtorjev, v imenu organizacijskega odbora predstavila dr. Marjeta Humar.

Zbrani so se s prispevki in priložnostno razstavo spomnili v Šmarci rojenega politika in sindikalista, ki je v širšem slovenskem okolju postal poznan decembra 1987, ko je vodil litostrojsko stavko. Posledica stavke in velikega zbora v dvorani Cankarjevega doma je bila ustanovitev Iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS). Šestnajstega februarja 1989 je bila še formalno ustanovljena stranka s socialdemokratskim programom, njeno vodenje pa je prevzel France Tomšič. Stranko je vodil do novembra 1989, ko ga je na predsedniškem mestu zamenjal Jože Pučnik.

Človek s civilnim pogumom

»Slovenska osamosvojitev je nekaj posebnega, kajti zgodbe o tem danes pišejo tisti, ki so imeli fige v žepu. Zraven so bili takrat seveda vsi, a eni s srcem in civilnim pogumom, drugi pa iz gole preračunljivosti. Če je kdo tisti, ki je resnično imel civilen pogum, je to France Tomšič, kajti ključne stvari, ki jih je naredil in so zaznamovale Slovenijo, so se zgodile že dve leti pred osamosvojitvijo – litostrojska stavka je bila nekaj posebnega, saj je Tomšič kot vodja stavke prišel pred takratno Skupščino, za kar je bil potreben velik pogum. Tam so bile postavljene ključne štiri demokratične zahteve, ki so popolnoma odstopale od takratnega režima. In če sem kaj še posebej cenil pri njem, je bilo to, da ni ovinkaril. Rekel je – ustanavljamo stranko in gremo v boj za oblast,« je svoje videnje na Franceta Tomšiča, ki je po vrsti let, ki jih je preživel v Nemčiji, do svoje smrti marca 2010 živel na Perovem, strnil mag. Branko Grims. Občina Kamnik je Tomšiču leto dni po smrti podelila naziv častnega občana.

Organizatorji simpozija bodo prispevke drugo leto izdali v zborniku, v prihodnje pa nameravajo Francetu Tomšiču postaviti tudi spominsko obeležje, ki bi pričalo, kako pomemben človek za sodobno Slovenijo je bil.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / torek, 4. oktober 2022 / 09:20

Nagradi tudi na Gorenjsko

Med štirimi dobitniki evropske nagrade za inovativno poučevanje, ki jo je letos drugič podelila Evropska komisija, sta tudi Vrtec Antona Medveda Kamnik in Biotehniški center Naklo.

Objavljeno na isti dan


Tržič / sreda, 4. oktober 2017 / 22:36

Zaključili obsežno prenovo

V Domu Petra Uzarja v Tržiču so ob mednarodnem dnevu starejših slovesno odprli prenovljene prostore, investicija je stala nekaj manj kot pol milijona evrov.

Gospodarstvo / sreda, 4. oktober 2017 / 22:34

Kmečka dela na šaljiv način

V Društvu podeželske mladine Škofja Loka so v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Kranj drugo leto zapored pripravili igre z naslovom Škoda me je za u mest.

Rekreacija / sreda, 4. oktober 2017 / 22:34

Navijači te kar ponesejo k cilju

Maraton v Berlinu sodi med šest največjih na svetu in se ga vsako leto udeleži več kot 40 tisoč tekačev iz vsega sveta. Slovenskih je bilo letos 108, med njimi tudi skupina 47 tekačev z devetimi navij...

Nasveti / sreda, 4. oktober 2017 / 22:31

Klasični jabolčna pita in marmelada

Ni jeseni brez prave jabolčne pite. Še vedno je najboljša tista najbolj klasična, narejena na najbolj enostaven način. Če nam je ostalo še kaj domačih jabolk (letošnje vremenske razmere jim niso bi...

Razvedrilo / sreda, 4. oktober 2017 / 22:30

Zahvalili so se gasilcem

Petkovo odprtje novega dela kranjske Qlandie je zaznamoval pester glasbeni program v družbi gostov BQL, Mance Špik in Ines Erbus, v McDonald’su pa so dan pred tem predstavili nove linije burgerjev.