Navijači te kar ponesejo k cilju

Maraton v Berlinu sodi med šest največjih na svetu in se ga vsako leto udeleži več kot 40 tisoč tekačev iz vsega sveta. Slovenskih je bilo letos 108, med njimi tudi skupina 47 tekačev z devetimi navijači, ki sta jih v Berlin pospremili društvi Maratonc in Vitezi dobrega teka s svojima frontmanoma Markom Roblekom in Igorjem Zonikom.

Berlin – Štirimilijonsko mesto, ki je bilo v času železne zavese do leta 1989 z zidom razdeljeno na vzhodni in zahodni del, tekače gosti že od leta 1974. Od začetnih 20 tisoč tekmovalcev se je njihovo število do danes več kot podvojilo. Poleg tekačev, ki na maratonsko nedeljo zavzamejo mesto in jih ob 42-kilometrski progi spodbuja več sto tisoč navijačev, organizirajo tudi maraton na rolerjih. Medtem ko je bil letošnji rezultat najhitrejšega tekača nekaj čez dve uri (Kenijec Eliud Kipchoge je tekel 2:03:32), pa maratonec na rolerjih progo premaga prej kot v uri. Vzdušje na maratonu je izjemno, navijaško, spodbujevalno, kot je dejala ena od slovenskih tekmovalk, te navdušenje množice tako rekoč ponese k cilju. Vsak od tekmovalcev, ki premaga maratonsko razdaljo, je vreden spoštovanja in občudovanja, nekateri prizori pa so še posebej navdihujoči, tako denimo tekmovalci na invalidskih vozičkih, slepi tekači, ki tečejo s trakom povezani s spremljevalci, ali pa onemogel tekač, ki ga dvojica sotekmovalcev podpira zadnje metre do cilja. V smeh pa nas spravijo kostumirani tekači od Vikingov do pravljičnih bitij, kot grozdje oblečena tekačica, tekač v kostumu Brandenburških vrat ali maratonec, ki zadnji kilometer preteče z ananasom na glavi.

Dnevi z maratonci v Berlinu so tudi priložnost za ogled mesta: tamkajšnjega olimpijskega stadiona, ki je leta 1936 gostil olimpijske igre in s 75 tisoč sedeži predstavlja enega največjih v Evropi; nemškega Bundestaga z veliko kupolo na vrhu, od koder je lep razgled na mestne znamenitosti; ulice Fridrichstrasse z znamenito nadzorno točko Chekpoint Charlie, enega najbolj znanih mejnih prehodov v času razdeljenega Berlina med letoma 1945 in 1990, ki je povezoval ameriški in sovjetski sektor in je bil slovito prizorišče pobegov iz vzhodnega Berlina; ostankov berlinskega zidu, porisanega z zanimivimi grafiti, med njimi je tudi poljub sovjetskega voditelja Brežnjeva z vzhodnonemškim kolegom Honneckerjem; razsežnega Alexanderplatza z znamenitim televizijskim stolpom, posebno doživetje pa je bil tudi ogled startnega in ciljnega prostora z vso tekaško logistiko dan pred maratonom. Berlin je bil tiste dni tudi prizorišče priprav na zvezne volitve in v nedeljo zvečer ob obisku Alexanderplatza tudi priprav na veselo praznovanje ob zmagi CDU in Angele Merkel. Med drugim pa slovenski tekači in navijači obiščemo tudi slovensko veleposlaništvo in novega veleposlanika Francija Buta.

Prihodnje leto bo jubilejno, deseto, kar organizatorja prirejata udeležbo na berlinskem maratonu. A ta ni edini, letos so bili že v Pragi in Rimu, v kratkem potujejo v Porto, pove Marko Roblek, tudi sam maratonski tekač, ki pa mu je od vseh najljubši ravno Berlin. Pravi, da zaradi izjemnega navijaškega vzdušja, poleg tega je »uporabnikom prijazen«, saj ni zelo oddaljen od Slovenije, dopušča veliko udeležbo tujcev (v nasprotju z londonskim, kjer je lahko le desetina tujih udeležencev) in ne nazadnje je to maraton, ki ga je sam pretekel tudi bosih nog. V Berlinu je letos nastopilo 108 Slovencev, naša skupina jih je prispevala 47, z njimi nas je bilo tudi devet navijačev. Med tekači je bilo 13 Gorenjcev: Borut Likozar, Polona in Marjan Trobec, Zdrava Mravlje, Stanko Zupan, Sandi Sever, Alenka Kolman, Uroš Kralj, Maja Podvratnik, Tina Repovž, Dominika Pintar, Gregor Golja in Ana Zavrl. Najhitreje je med njimi pritekel na cilj Uroš Kralj, tik pred ciljem pa smo spodbujali najboljšega med slovenskimi udeleženci sploh, Boštjana Švaba. Med tekači je bilo 14 parov, zakonci sicer startajo posebej in tečejo vsak v svojem tempu ter se dosežka skupaj veselijo šele na cilju. Pet udeležencev se je maratona udeležilo prvič, ostali so že prekaljeni maratonci, največ maratonov, kar 77, je od vseh sopotnikov doslej pretekel Ljubljančan Alojz Klanšček. Najstarejša udeleženca sta rojena leta 1952. Za vso to statistiko pa je vrsta zanimivih zgodb. Naši sopotniki večinoma niso predani zgolj teku: nekateri kolesarijo in smučajo, drugi se udeležujejo gorskih tekov in zimskih preizkušenj, med nami so bili triatlonci ... Uroš Kralj pa vsako leto opravi vsaj tisoč krogov okoli Blejskega jezera: letos jih je do berlinskega maratona že osemsto, na tisočega bo znova povabil tekače, da se mu pridružijo in dajo teku tudi dobrodelno noto. Lani so prispevali za projekt Botrstvo v Sloveniji. Spet ena od zgodb, ki navdihuje.