Franc Pavlin – gradbeni in bančni strokovnjak
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (67)
V Podbrezjah pri Naklem je nekdaj slovel veleposestnik in vinski trgovec Aleš Pavlin, vendar je njegovo slavo močno zasenčil njegov sin Franc Pavlin, ki se mu je rodil v Podbrezjah »pri Francku« 1. oktobra 1860. Postal je eden najvplivnejši Slovencev v gradbeništvu in bančništvu.
Gospodarsko se je začel udejstvovati že kot akademik. Leta 1885 je ustanovil v Podbrezjah Prvo gorenjsko kmetsko posojilnico, prvo zadrugo te vrste na Gorenjskem. Uspešno je delovala do leta 1888, ko je diplomiral na Tehnični fakulteti na Dunaju in odšel v državno službo v Trst.
Od 12. marca 1888 je delal kot stavbeni praktikant v Trstu. Leta 1890 je postal stavbni pristav. Tedaj je zaključil zidanje nove ceste Bača–Hudajužna–Podbrdo (1890–1892) tako dobro, da je državno namestništvo v pohvalnem dekretu postavilo to delo za vzor drugim. Leta 1891 je postal inženir, julija 1893 pa je bil na svojo prošnjo premeščen k deželni vladi v Ljubljano. V letih 1898–1908 je bil vodja stavbenega okraja v Ljubljani. Leta 1899 je napredoval za nadinženirja, leta 1906 je dobil naslov in značaj stavbnega svetnika, postal leta 1908 pravi stavbni svetnik, 9. oktobra 1911 pa višji stavbni svetnik in načelnik stavbnega oddelka.
Kot inženir in vodja stavbnega okraja Ljubljana je speljal leta 1896 tlakovanje in reguliranje delov državnih cest v ljubljanskem obmestju (Dunajska cesta, zgornji del Rožne ulice), leta 1898 gradnjo državnega cestnega mosta čez Savo pri Črnučah in na obeh straneh Dunajske ceste od Ljubljani do Ježice naredil bankete in jih zasadil z lipovim drevoredom.
Pozneje je izpeljal popravilo državne ceste Ajdovščina–Hrušica–Logatec v progi Šturje–Col in idrijske ceste v dolini Idrijce. V letih 1908–1911 je vodil regulacijska dela na Ljubljanici in osuševalna dela na Ljubljanskem barju. V letih 1914–1915 je sezidal novi Šentjakobski most v Ljubljani ter v letih 1915–1916 dokončal preložitev klanca na državni gorenjski cesti med Naklim in Bistrico pri Podbrezjah …
Izredno priznan in vpliven je bil tudi v bančništvu. Leta 1900 je bil soustanovitelj Ljubljanske kreditne banke in v letih 1907–1911 podpredsednik Mestne hranilnice ljubljanske. Bil je tudi med ustanovitelji Ljubljanske kreditne banke, v letih 1900–1905 član njenega nadzorstvenega sveta, 1905–1910 pa član upravnega odbora. Zaradi službenih soodvisnosti njegovih dejavnosti se je moral leta 1910 kot uradnik nadrejenega oblastva odpovedati funkcijam pri Ljubljanski kreditni banki, leta 1913 pa tudi pri Mestni hranilnici.
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Tržiču se je 27. 9. 1895 rodil podjetnik Kozma Ahačič. Sodeloval je pri vodenju družinske obrtne izdelovalnice kmetijskega orodja v Tržiču. Podjetje je zaposlovalo okoli 150 delavcev.
V Kovorju pri Tržiču se je 28. 9. 1902 rodil ljubljanski nadškof, prvi slovenski metropolit in pesnik, dr. Jožef Pogačnik. Najprej je služboval kot kaplan v Kranju, kjer je poučeval tudi verouk na gimnaziji. Kasneje je bil kaplan v Trnovem v Ljubljani in ravnatelj Marijanišča.
V Škofji Loki se je 1. 10. 1725 rodil zdravnik, operoz Franc Ksaver Jugovic (Jugoviz). Po letu 1791 je postal kranjski protomedik. Od 1781 je bil član Academie Operosorum.