Zasledujejo koristi otrok

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / torek, 27. september 2016 / 10:20

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v torek na Brdu skupaj z ministrstvom za pravosodje pripravilo strokovni posvet o tem, kaj prinaša predlog družinskega zakonika in morebitne nove rešitve na področju posvojitev in urejanja razmerij med starši in otroki po razpadu življenjske skupnosti.

Brdo pri Kranju – V javni razpravi o predlogu družinskega zakonika, ki je trajala tri mesece, so na ministrstvu za delo prejeli številne predloge. Zato so v želji, da bi predlog zakonika prinesel najboljše zakonodajnopravne in sistemske rešitve, pripravili že drugi strokovni posvet, v okviru katerega so želeli slišati zlasti mnenje stroke s področja socialnega dela ter pravne in sodne stroke o rešitvah, ki jih prinaša predlog družinskega zakonika na področju posvojitev in urejanja razmerij med starši in otroki po razpadu življenjske skupnosti.

Potrebna sodobna družinska zakonodaja

Kot je v uvodu poudarila ministrica za delo, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, Slovenija potrebuje sodobno družinsko zakonodajo. Zato so na posvetu med drugim spregovorili o možnih novih predlogih, kot je na primer skupno varstvo in vzgoja otrok oziroma tako imenovano skupno starševstvo kot pravilo. Predlog družinskega zakonika po besedah ministrice prinaša številne novosti. »Vsaka od njih je premišljena, saj smo poskušali slediti realnim spremembam v družbi.« Po novem naj bi tako o posvojitvah odločalo sodišče na predlog centra za socialno delo. Glede tega je državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj opozorila, da bo zaradi prenosa pristojnosti potrebna kadrovska okrepitev in reorganizacija okrožnih sodišč, obenem pa bo treba zagotoviti tudi dodatna sredstva in dovolj dolg rok za implementacijo sprememb. Prav tako bodo nujne spremembe zakonodaje na tem področju.

Ena pomembnejših novosti v predlogu družinskega zakonika je tudi, da lahko skupaj posvojita otroka ne le zakonca, temveč tudi zunajzakonska partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti. Predvidena je še možnost posvojitve otroka s strani starih staršev, če otrok nima živih staršev. Prav o tem predlogu je največ polemik, je opozorila ministrica. Pri tem je po njenem prepričanju treba zasledovati največje koristi otroka, zato je treba urediti razmerja in družinske vezi do ostalih družinskih članov ter razrešiti tudi vprašanje dedovanja.

Posvojitve delijo javnost

Področje posvojitev po besedah Anje Kopač Mrak že od prvega predloga družinskega zakonika deli javnost. »Zagotovo je ta problematika takšne vrste, da je o njej treba doseči čim širše družbeno soglasje, obenem pa še posebej slišati glas stroke.« Opozorila je, da veljavni zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih kot tudi predlog družinskega zakonika urejata samo popolno posvojitev, s katero se otrok popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev in povsem preide v rodbino posvojiteljev, v kateri dobi položaj naravnega otroka posvojiteljev z vsemi pravicami in obveznostmi v razmerju do posvojitelja in do njegovih sorodnikov. Po mnenju ministrice bi bilo zato morda treba razmisliti tudi o uvedbi odprtih posvojitev; pri tem, kako in na kakšen način takšne posvojitve izpeljati, pa bo ključno mnenje stroke.

Tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je opozorila, da v primeru posvojitve s strani starih staršev popolna posvojitev izniči eno linijo sorodstva, zato glede tega svetuje trezen razmislek. Zgolj v izjemnih primerih je po njenem sicer treba dopustiti tudi to možnost. Ob tem pa si želi, da bi pri odločanju resnično veljavo dobila stroka in da vsaka njena odločitev ne bi bila podvržena javnim spraševanjem.