Zaupanje

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Nasveti / sobota, 17. september 2016 / 10:33

Prek poletja je v hiši udarila puberteta. Iz prijaznega otroka je na dan planila hormonov polna najstniška pošast.

Najstnik bi cele dneve tičal s prijatelji. Nekega dne odkrijejo zapuščeno podrtijo. V njej se pojavljajo duhovi in v zgornji sobi straši. Šli bodo raziskovat … Mama je zaskrbljena. V opusteli hiši so najbrž kakšne narkomanske igle, morda se v hiši zbirajo brezdomci …

Naslednjič bi pubertetnik šel na shod lovilcev pokemonov. Kdaj bo doma? Enkrat do desetih zvečer že, a ne … Spet tretjič bi prespal pri prijatelju. Staršev sploh ni doma, najstnike bo čuvala babica …

Ne, takšna najstniška svoboda mami nikakor ni všeč! Najstnik protestira, češ ne zaupaš mi. V trenutku jeze ji celo zabrusi: »Delam, kar hočem!« Mama je v starševskem precepu. Koliko svobode naj pusti najstniku? Mu lahko zaupa? Sloviti danski družinski terapevt Jesper Juul v knjigi Družine z najstniki (Didakta, 2010) staršem zagotavlja: Lahko zaupate.

»Lahko zaupate, da se vaš najstnik ne bo mogel upreti nekaterim skušnjavam in bo doživel nekaj bolečih izkušenj. Da si bo aktivno prizadeval za to, da si bo razjasnil svoj odnos do naslednjih stvari: do alkohola, hašiša oziroma morebitnih drugih mamil, seksa, pornografije in zaljubljenosti … Da bo začel razlikovati, o katerih stvareh se bo pogovarjal s starši in o katerih z vrstniki. Da bo vse, kar bo naredil v naslednjih letih, naredil ZASE – in ne proti vam, staršem.«

Ah … Kot tolaži Juul, zaupanje ne pomeni, da bi otroci morali narediti vse tisto, kar se nam, staršem, zdi prav, in opustiti vse, kar se nam zdi neprimerno. Zaupanje, ki ga najstniki potrebujejo od staršev, je starševsko prepričanje, da bodo otroci naredili po svojih najboljših močeh vse, da bi postali taki, kakršni bi radi bili. In to na temeljih, ki so jih zgradili skupaj s svojimi starši, vrtcem, šolo, sorodniki in prijatelji, pravi Juul. In da je tisto, kar od staršev potrebujejo najstniki, brezpogojna podpora.

Tudi mama se mora še marsičesa naučiti. Tudi zaupanja. V to, da so temelji, ki so se gradili dobrih trinajst let, trdni in zdravi. In tudi ko bo najstnik sprejel kakšno napačno odločitev in se bo zdelo vse narobe, bo verjela in zaupala vanj in v to, da bo na koncu našel sebe in pravo pot v življenju. Svojo pravo pot.