Oblast brez zlorabe izgubi svoj čar

Besedilo: Dr. Bojan Dobovšek, vodja skupine nepovezanih poslancev
Kategorija: GG Plus / nedelja, 11. september 2016 / 12:31

V Sloveniji ni problem korupcija na najnižji ravni, temveč t. i. sistemska korupcija, vezana na ugrabitev pravne države in prevzem institucij. Ključni problemi nastanejo, ko v državi ni jasno postavljena ločnica med javnim in zasebnim delovanjem oziroma interesom – ali povedano z drugimi besedami: izvršna oblast (vlada) in deli gospodarstva so prepleteni v obliki neformalnih mrež. Odveč je poudarjati, da je vlada Mira Cerarja na tem področju popolnoma zatajila, za preprečevanje vpliva interesnih lobijev niso naredili nič, celo več, še nikoli vpliv takšnih neformalnih omrežij na odločitve oblasti ni bil tako močan.

Ugotavljamo, da se je v Sloveniji poleg pojava ugrabitve države razrasel še pojav, ki ga imenujem »vpliv« in pomeni delovanje na koga, da se to izraža v njegovem delu. Takšen vpliv imajo neformalne mreže na kadrovanje v državnih institucijah ter nastajanje zakonov, pravil in regulativ. Pri tem ni nujno, da bi se vplivneži poslužili dajanja nezakonitih in netransparentnih provizij državnim uslužbencem, lahko so ti uslužbenci zasedli mesta v instituciji s pomočjo neformalnih mrež (brez transparentne kariere in izpolnjevanja pogojev) in je zato njihova pozicija odvisna od volje take mreže.

Iz teh negativnih mrež, ki delujejo le za svojo korist in ne korist države, se je vzpel nov razred, ki ga imenujemo razred predatorskih oligarhov oziroma tajkunov. Izraz oligarh označuje elitnega poslovneža, ki nadzira dovolj resursov, da ima vpliv na nacionalno politiko za doseganje ciljev po zvezah. Prav take elite so v Sloveniji postavile nove »etične vrednote«, ki temeljijo na načelu obogateti čim hitreje na kakršenkoli način v okviru zvez in poznanstev v politiki. Zato v Sloveniji čakamo, da se prebudi intelektualna elita, ki bo postavila prave vrednote, ki temeljijo na klasični pravni državi, ne pa na fluidni pravni državi, ki smo ji priča sedaj.

V javnosti prevladuje prepričanje, da je v procesu privatizacije prihajalo do velikih oškodovanj družbenega premoženja in pogostega neupravičenega bogatenja posameznikov, kar nam razkrivajo redki preiskovalni novinarji. O tem, da so v procesu tranzicije tudi pri nas mnogi posamezniki obogateli, ni dvoma, ni pa razčiščeno vprašanje, ali je ta diferenciacija potekala na nezakoniti podlagi (neupoštevanje ali zloraba predpisov) ali na zakoniti kot posledica slabih oziroma neustreznih predpisov. Tisti, ki so igrali to igro, so opremljeni z elaborati raznih strokovnjakov, ki so sodelovali že pri nastajanju zakonov.

Dosedanje vztrajanje politike, da bodo probleme rešili le z represivnimi ukrepi organov kazenskega pregona, je sprenevedanje, saj v mnogih primerih ne gre za kazniva dejanja, kar je posledica neustreznih zakonov v okviru zlorabe pravne države in načrtnega slabljenja represivnih institucij. Povečevanje represivnih ukrepov in institucij vodi v oženje človekovih pravic in policijsko državo kot antipod pravni državi, kar omogoča elitam, da zaradi vzbujanja strahu pred kriminaliteto ostajajo na oblasti. Rešitve je treba iskati v proaktivnem koherentnem delu finančnih institucij, vključno s sledenjem denarnih tokov.

Na koncu lahko ugotovimo, da v Sloveniji drži stavek Paula Valeryja, da oblast brez zlorabe izgubi svoj čar, zato bo treba dati oblast ljudem, ki so kos tem izzivom in jih razumejo.