Ministrica krajša vrste

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 8. januar 2015 / 15:42

Dolgoročno je davek na sladke pijače prava rešitev, bele napotnice ne pomenijo neenakosti med pacienti. Še več denarja naj bi bilo v letu 2015 za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu in še več referenčnih ambulant. To je le nekaj poudarkov ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ki je predstavila svoje delo v prvih stotih dneh ministrovanja in povedala, kako naprej. Optimistično že, pa bo tudi finančno vzdržno glede na stanje v javnem zdravstvu?

Ljubljana – Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je pred nedavnim na srečanju z novinarji predstavila svojih prvih sto dni dela. Kot prvi večji uspeh je navedla, da je z ekipo sodelavcev uspela zagotoviti dodatnih devet milijonov evrov za bolnišnice oziroma izvajalce zdravstvene dejavnosti, od tega je šlo 1,2 milijona evrov za skrajševanje čakalnih dob, nekaj denarja so namenili tudi za poplačilo prekoračitve programov ... V zaključni fazi je splošen dogovor, s katerim naj bi 63,5 milijona evrov v letu 2015 zagotovili za nadaljnje skrajševanje čakalnih dob in za uvajanje novih programov v zdravstvu. Gradnja desetih urgentnih centrov, med katerimi je tudi jeseniški, poteka po načrtih, je prav tako zagotovila Milojka Kolar Celarc. Prav vseh deset naj bi začelo delovati najkasneje konec leta 2015, saj so sofinancirana evropska sredstva že zagotovljena, če bodo seveda centri dokončani v roku; 42 milijonov evrov je kohezijskega denarja, 7 milijonov evrov je slovenske udeležbe pri tem. »Oprema za urgentne centre je v zaključni fazi javnega naročila,« je pojasnila ministrica.

Razbremenitev družinskih zdravnikov?

»Na primarnem nivoju smo uvedli t. i. okrepljene splošne ambulante, v katerih pomagajo zdravniki, ki so še brez specializacije. Naš cilj je, da bi v petih letih razbremenili splošnega (družinskega) zdravnika, da bi ta namesto sedanjih 1800 imel 1500 opredeljenih pacientov, in povečali število specializacij za družinske zdravnike. Že v letu 2015 pa načrtujemo 150 novih referenčnih ambulant za oskrbo in obvladovanje kroničnih bolnikov,« je obljubila ministrica in napovedala ustrezno nadomestno dajatev za sedanjo obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi sicer je napovedala kar nekaj sprememb na zakonodajnem področju, predvsem si želi, da bi uzakonili vse pravice in obveznosti zavarovancev na enem mestu in da bi se tudi pravna podlaga pri varstvu osebnih podatkov prilagodila v toliko, da bi v prakso lahko v celoti prenesli e-zdravje, kot so e-naročanje, e-recepti, vpogled nad čakalnimi vrstami pri različnih izvajalcih ... V pripravi je krovni dokument Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2020 skupaj s pripravo analize izdatkov v zdravstvu in ocene uspešnosti slovenskega zdravstvenega sistema v primerjavi z drugimi državami EU. Cilj je tudi zaustavitev trenda naraščanja debelosti in kroničnih bolezni, predvsem več dela in akcij v zvezi s tem na preventivi, kar naj bi bilo zapisano v posebni Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti 2015–2023. In kaj potem poreče ministrica na padli predlog davka na sladke pijače? »Ali bo to davek, trošarina ... o tem bomo še debatirali. Rešitev vidim v preventivnem programu po vzoru programov Svit, Dora ... v smislu osveščanja in skrbi za zdravje, če želimo podaljšati zdrava aktivna leta, pri čemer smo zdaj na repu Evrope. Dolgoročno pa je obdavčitev na sladke pijače prava smer.«

Krajši delovnik za radiologe?

Ministrica je prepričana, da bele napotnice, ki so se sicer za zdaj umaknile oz. prestavile za (ne)določen čas, ne pomenijo neenakosti obravnave pacientov in ne bodo vplivale na čakalne vrste. O tem, ali naj bi zdravnike izvzeli iz sistema javnih uslužbencev, zagovarja stališče: »Zdravniki morajo dobiti primeren status in položaj v družbi, vendar znotraj okvirov splošnega javnega sistema. Ministrstvo za javno upravo bo kmalu po novem letu začelo pogajanja in bo plačni sistem zdravnikov določilo v t. i. variabilnem delu na osnovi kazalnikov kakovosti, uspešnosti.« O tem, ali radiologom pripadajo dodatki, skrajšan delovnik, kot zahtevajo, je povedala, da dokončne rešitve še ni, vendar že nakazala svoje razmišljanje o tem s stavkom, da tudi že več evropskih držav te prakse nima več.

Pri ministrstvu za zdravje je v zaključni fazi priprava Pravilnika o delovanju nujne medicinske pomoči, s katerim naj bi uredili način delovanja in financiranje nujne medicinske pomoči in tudi program dispečerskih centrov v Ljubljani, Mariboru in manjšega v Izoli, v katerih naj bi imeli pregled nad celotno Slovenijo in naj bi bil odzivni čas reševanja – kje je denimo najbližje prosto rešilno vozilo – čim krajši. Posebna postavka proračuna ministrstva za zdravje so tudi investicije v zdravstvene domove; ministrica ni napovedala klestenja sredstev, a tudi povečanja ni omenila.

Ministrstvo za zdravje je tudi pripravilo zakon, ki bi vrnil Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke pod okrilje ministrstva. Zakon je po ministričinih besedah v medresorskem usklajevanju. »Je pa res, da ni tako lahko samostojne agencije hitro in enostavno prestaviti pod okrilje ministrstva,« je povedala. Pri ministrstvu preučujejo tudi druge možnosti glede prenosa agencije in možno je tudi, da bo vlada s sklepom v proračun prenesla presežke prihodkov nad odhodki agencije.

Korupcija v zdravstvu

Ministrica je prepričana, da je v izogib korupciji treba poenotiti strokovno-tehnične opise, ki so predmet javnih naročil in dodala, da delovna skupina na predlog ministrstev za finance in zdravje že dela na tem. Da so pri ministrstvu že pregledali nekaj obstoječih javnih razpisov in pripravili recenzije, je še dejala. Prepričana je, da se tudi sanacija ljubljanskega onkološkega inštituta – javnosti znane so težave z vodovodom – vleče predlogo, da je že naročila recenzije projektov v zvezi s tem in da bo šele, ko bo končan načrt preprojektiranja, javno podala oceno stroškov in rok, kdaj bo ta 'zgodba' le končana.

O Samu Fakinu pa ...

Milojka Kolar Celarc, ki je bila na položaj minis­trice imenovana na pred­log Stranke Mira Cerarja (SMC), spoštuje odločitev SMC, ki je sedanjemu direktorju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samu Fakinu pri vnovični kandidaturi odrekla podporo, hkrati pa dodaja, da minis­trstvo pri imenovanju nima nobenih pooblastil.