Tam, čjer teče bistra Zilja …

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota, 10. september 2016 / 13:11

Izbrani me izzivalno gleda. Izlet? Seveda!!! Tokrat je bila smerokaz znana in priljubljena pesem nekdanjega ziljskega vižarja in kmeta Jožeta Katnika (1862–1942) Tam, čjer teče bistra Zilja. Prva kava je v Šmohorju/Hermagoru. Tu blizu, na Goričah, je bil rojen Matija Majar - Ziljski (1809–1892), duhovnik, jezikoslovec, zbiralec narodnega blaga, utemeljitelj programa Zedinjene Slovenije, ki je uveljavljal misel, da mora slovenščina v vse osnovne šole. Zaradi slovenstva in slovanstva so ga iz Celovca prestavili na Višarje, pozneje pa v nemške župnije na Koroškem. Leta 1867 se je podal v Moskvo, na veliko etnografsko razstavo, za katero je poslal bogate noše in opremo za sobo ziljske svatbene skupine, ki je bila na slovanskem oddelku ocenjena za najlepšo. Za omaro in posteljo je prispeval sam. Bil je tudi velik ilirec, a njegove jezikovne ideje so bile za Slovence popolnoma nesprejemljive in so ga tudi osamile. Ves zagrenjen se je preselil v Prago. Njegovo zadnje delo je bilo Sveta brata Ciril in Metod, slovanska apostola (1885). Umrl je malone slep in je pokopan na praškem pokopališču Olšani. Za grob skrbi slovensko veleposlaništvo v Pragi.

Drvarska friga po ziljansko

Ponekod jo pripravljajo z jajci, s čebulo, ponekod s krompirjem, ponekod jo narežejo na porcije, drugod jo ponudijo v ponvici.

Za 4 osebe potrebujemo: 150 g slanine, 150 g trdega sira, 5 kuhanih krompirjev, sol, poper, 4 rezine polente ali 4 rezine črnega kruha.

V ponvi razpustimo na kocke narezano slanino in na njej prepražimo krompir. Po potrebi dosolimo in popramo. Nato jed obložimo s tenkimi rezinami sira in brž, ko se sir stopi, postrežemo bodisi s polento bodisi s črnim kruhom.

Rižota Marca Krainerja

(za 25. Ziljanski festival slanine v Šmohorju 2016)

Marco Krainer je bil z 20 leti najmlajši TV-kuhar v nemško govorečem prostoru. Je kulinarični svetovni popotnik, njegovi šovprogrami in recepti so znani in cenjeni.

Za 4 osebe potrebujemo: 400 g riža arborio ali carneroli, 4 sesekljane šalotke, 150 g (ziljske) slanine; trebuševino, 4 žlice pesta z baziliko, 8 posušenih paradižnikov v olju, narezanih na trakce, 4 žlice sesekljanih kaper, 1 strok strtega česna, 1 kozarec belega suhega vina, čisto vročo juho, oljčno olje, 50 g parmezana; za okras: 4 rezine popečene slanine, 4 češnjevce in 4 vejice rukole, nekaj listov bazilike.

Na malo olja prepražimo šalotko, da postekleni, in dodamo riž. Ko postane steklast, dodamo česen, samo dobro premešamo, prilijemo malo vina in malo vroče juhe, da je riž pokrit. Solimo in popramo. Ko riž vsrka tekočino, dodamo paradižnik, kapre in pesto, premešamo in vnovič zalijemo z juho in vinom. Dušimo 12–15 minut, da je riž znotraj še zrnat, odvisno od riža in temperature na kuhališču. Rižoto odstavimo in vmešamo 50 g sveže naribanega parmezana. Če imamo širok obod za krofe, ga položimo na krožnik, napolnimo z rižoto in previdno dvignemo, da dobimo nekakšno potičko. Okrasimo z rezino hrustljavo popečene slanine, češnjevim paradižnikom in vejico rukole. Pa dober tek!