Zgodbe muzejskih predmetov: Bronasti zvonček

V gore je človek zahajal že od prazgodovine naprej, predvsem zaradi svojega preživetja. Območja na gozdni meji so bila primerna za lov na divjad, naravne travnate površine nad gozdno mejo so nudile pašo za živino, rudna območja so bila primerna za rudarjenje in bukovi gozdovi za oglarjenje. Ob nedavnem dnevu gora je bilo zapisano, da danes v zavetju gora številni iščejo duhovni mir in sprostitev.

Na območju vzhodnih Julijskih Alp so prve materialne sledi človeka iz bronaste dobe. Štiri tisoč let stare kamnite puščice, kamnita strgala in keramika je bila odkrita na območju Komne in Zadnjega Vogla. V času starejše železne dobe, ko postane železo strateška surovina in je območje Bohinja bogato z železovo rudo, so preko Spodnjih Bohinjskih gora potekale povezave med Bohinjem in Posočjem. V tem času Bohinj postane stalno poseljen in nastale naselbine imajo svoje gospodarsko zaledje tudi v visokogorskem svetu Julijskih Alp. Arheološke najdbe kažejo, da je večina visokogorskih planin, ki ležijo nad gozdno mejo, obljudenih od rimskega in srednjeveškega obdobja vse do nedavnega. Na teh planinah je bilo že v rimskem času pašništvo pomembna gospodarska panoga. Temu v prid kaže najdba bronastega rimskega zvončka, najdenega nad planino Ovčarija v Fužinarskih planinah. Bronasti zvonček je piramidne oblike s štirioglato osnovo in pokončnim ročajem za obešanje. Ročaj je obrabljen, kar kaže, da je bil v uporabi. Na spodnjem robu plašča ima na vseh štirih straneh okras dvojne črte v obliki loka, ki se pod vrhom ponovi v vodoravni liniji in je zapolnjen s prečnimi vrezi. Na sredini plašča ima že po vlivanju vrezan napis URS, ki morda kaže na ime lastnika in pomeni v prevodu medved. Zvonček na podlagi oblikovnih značilnosti sodi v čas med 1. in 3. stol. po Kr. Taki zvončki so bili v rimskem času zelo razširjeni, zvonček iz Vodenih Rup pa je poseben po svojem okrasu in je dokaz, da so že v rimskem času na teh visokogorskih planinah pasli živino. Poleg zvončka je bila najdena tudi rimska bronasta zaponka. Bronaste rimske zaponke so bile odkrite tudi po drugih planinah: planina Klek na Pokljuki, planina Vogel na Spodnjih bohinjskih gorah, Pečana na Jelovici, kjer so domnevno kopali že v tem času tudi kvalitetno železovo rudo - bobovec. S propadom rimskega imperija se je staroselsko prebivalstvo zatekalo vse bolj v odmaknjen gorski svet, kjer so bili s svojim imetjem varni. Rimske postojanke v visokogorju Julijskih Alp ostanejo tako še naprej obljudene, hkrati pa so nastajale nove, ki ohranjajo svojo rudarsko tradicijo povezano s pašništvom, kasneje tudi s planšarstvom, vse do zatona železarske dejavnosti na območju Bohinja.

V 70. letih prejšnjega stoletja je planšarstvo na visokogorskih planinah začelo hitro upadati in večina planin se začne zaraščati. Zadnje desetletje pa planšarstvo v povezavi z gorskim turizmom, s katerim je povezan tudi nedavni mednarodni dan gora, dobiva nov gospodarski pomen.