Tavče gravče, zelnik, turli tava, kifli, pogače, bodenik, ježevke, baklava in makedonska mastika na makedonski stojnici. Gospa Vaska (desno) je zaupala tudi nekaj preizkušenih receptov. / Foto: Gorazd Kavčič

Z druženjem ob hrani nad predsodke

Na Jesenicah, eni najbolj narodnostno mešanih gorenjskih občin, so že četrtič zapored pripravili kulinarični festival Multi-Kulti-Narika, na katerem skušajo z druženjem in klepetom ob hrani premagovati predsodke in narodnostne razlike.

»Festival je nastal iz poizkusa preganjanja rastoče ksenofobije in nacionalizma skozi okuse življenja naših sosedov. Klepet o pripravi hrane tako nehote veča znanje o kulturnih običajih sosedov in njihovem načinu življenja,« je dejal Andraž Kos, predsednik Društva prostovoljcev EJGA za lepše Jesenice, ki je prejšnjo soboto že četrtič zapored pripravilo kulinarični festival Multi-Kulti-Narika. A če so se prejšnja leta stojnice šibile pod dobrotami iz najrazličnejših, tudi bolj eksotičnih držav, so letos festivalu dali nekoliko drugačno vsebino in podobo. Na več kot dvajsetih stojnicah so predstavljali okuse Slovenije, Srbije, Makedonije in Bosne in Hercegovine, sodelujoči narodi pa so predstavili tudi svojo ljudsko tradicijo. Na svoj račun so tokrat prišli tudi otroci.

Dobrote Balkana

Festivala se vsako leto udeležijo tri jeseniška društva, in sicer Kulturno športno društvo Bošnjakov Biser, Makedonsko KD Ilinden in srbsko KPŠD Vuk Karadžić Radovljica. Gostoljubne članice društev vsako leto pripravijo slastne jedi, ki predstavljajo njihove izvorne dežele. Na makedonski stojnici nam je tako gospa Vaska predstavila ponudbo jedi in celo zaupala nekaj receptov, po katerih je celo noč skupaj z drugimi članicami društva pripravljala dobrote. Tavče gravče, zelnik, turli tava, kifli, pogače, bodenik, ježevke, baklava in makedonska mastika so le nekatere izmed značilnih makedonskih jedi, ki so bile na voljo za okušanje. Zelnik, denimo, je jed iz zelja, za katero se naprej pripravi testo, ki se razdeli na več kupčkov in na dolgi palici razvleče na tenke plasti. Potem se v posodi popražita por in zelje, doda skuta in jajce. Nato gospodinje na poseben način v pekač zlagajo plasti testa in nadeva, poškropijo z raztopljenim maslom in vodo in spečejo. Gospa Vaska je – kar iz glave – narekovala tudi recept za pogačo, imenovano slonovo uho. Potrebujemo kilogram bele moke, en kvas, veliko žlico sladkorja, veliko žlico soli, dve jajci, pol litra mleka, četrt margarine in kavno skodelico olja. Naprej vzhajamo kvas, ostale sestavine vmešamo v moko in dodamo vzhajan kvas. Ko je napol zgneteno, dodamo četrt margarine in gnetemo tako dolgo, da margarina izgine v testu. Nato damo vzhajat, razvaljamo in izrežemo kroge. Vsak krog pomočimo v raztopljeno maslo in na poseben način, v obliki venca zložimo v pekač, premažemo z rumenjakom in posujemo s sezamom. Pečemo pol ure na 170 stopinjah Celzija.

Na gostoljubni srbski stojnici je gospa Radenka hitela nalagati na krožnik tradicionalne srbske dobrote: oblatne, posne, čokoladne in marmeladne 'kifeljčke', krompirušo, uštipke, čupovce, slano gibanico, projice, leno pito ... Vse je bilo – preizkušeno – res slastno! Edino doboš torte je zmanjkalo tako hitro, da je nismo utegnili niti fotografirati.

Dobro obiskana je vsako leto tudi stojnica društva Biser z bosanskimi dobrotami. Gospa Samka je povedala, da so pripravile tradicionalno baklavo, pito s sirom, krompirjem, bučkami, špinačo in mesom, ki v Bosni edina nosi ime burek. Od sladic so bile na stojnici še hurmašice, rožice ...

Od Kosobrina do obare

Več poudarka na letošnjem festivalu so dali tudi slovenski kulinariki, in to v širšem smislu, saj so poleg tradicionalnih slovenskih jedi predstavljali tudi zelišča, medene izdelke, s stojnice Društva za razvoj turizma Jesenice pa je dišalo po stari slovenski delavski kavi – proji. Na stojnici Hiše kulinarike Ejga so ponujali kranjsko klobaso s kislim zeljem in domačimi sirovimi štruklji, s sosednje stojnice restavracije Kazina je dišalo po ajdovih žgancih, izkazali so se Kranjskogorci s ponudbo Kosobrinovega gobovega lonca, pite z gozdnimi sadeži in piškoti tete Pehte. Tradicionalno slovensko obaro oz. 'ajmoht' pa so pripravljali kar otroci, najbolj pridno sta zelenjavo rezali Sara in Nika ob pomoči Alme in Aljaža.

Za zdrave sadne in zelenjavne napitke – smutije – pa so poskrbela dekleta iz Mladinskega centra Jesenice, ki so nam pripravile zeleni smuti. Zanj so uporabile pest belega grozdja, pol banane, pest špinače, žlico lanenih semen in deciliter vode ter vse skupaj zmešale v mešalniku. Na zdravje!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / sobota, 5. september 2015 / 20:27

Prenovili Šubičevo hišo

V torek bodo v Poljanah uradno odprli dokončno urejeno Šubičevo hišo, rojstno hišo slikarjev Jurija in Janeza Šubica.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 27. februar 2007 / 06:00

Nadaljevanje umika

Lani za dobro četrtino višja rast sredstev Kapitalske družbe in skoraj enako manjši obseg kapitalskih naložb.

Šport / torek, 27. februar 2007 / 06:00

Kratke novice

Strastni pobiralec žog Brazilska nogometna zveza je prvič v zgodovini suspendirala pobiralca žog. 12-letnik, član podmladka drugoligaša Comercial...

Kranj / torek, 27. februar 2007 / 06:00

Jelko Kacin ni več predsednik

Kranj - Na zboru članov Mestnega odbora LDS Kranj so izvolili novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Jelka Kacina je zamenjal Andrej Dolenc. Za podpredsedni...

Radovljica / torek, 27. februar 2007 / 06:00

SDS za dogovor z županom

Radovljica - Na seji izvršilnega odbora SDS v Radovljici so prejšnji teden sklenili, da pristopijo k programskemu sodelovanju z županom pri določenih projektih občine v...

Slovenija / torek, 27. februar 2007 / 06:00

Koncesije dimnikarjem in za ravnanje z izrabljenimi vozili

Ljubljana - Vlada je prejšnji teden znova sklepala o izbiri koncesionarjev za izvajanje dimnikarske javne službe v posameznih občinah. Izdala je devet odločb, med njimi...