Otroci so na cesti vse leto
Včeraj se je začelo novo šolsko leto, zato s(m)o tudi mediji v zadnjem tednu zavzeto opozarjali voznike, naj bodo vsaj v prvih šolskih dneh še posebej pozorni na večjo prisotnost otrok v cestnem prometu. Za zagotovitev njihove večje varnosti v prometu se v prvih šolskih dneh že dolga leta (večinoma prostovoljno) trudijo različni izvajalci preventivnih akcij – od policije, šol in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu do združenj šoferjev in avtomehanikov, avto-moto društev, agencije za varnost prometa, Zavoda Varna pot in drugih prostovoljcev. Vsi omenjeni v en glas poudarjajo, da so otroci najšibkejši udeleženci cestnega prometa, ki promet in prometna pravila, čeprav jih poznajo, dojemajo drugače kot odrasli, poleg tega se njihova pozornost hitro preusmeri na »dražljaje« iz okolice.
Skrb številnih prostovoljcev in policistov za večjo varnost otrok je seveda hvalevredna, a prepričan sem, da lahko za varnost otrok največ naredimo kar njihovi starši. Predvsem in najprej s primernim zgledom; ko smo z otrokom skupaj na cesti, se moramo še posebej potruditi, da se ravnamo po cestnoprometnih pravilih. Da ceste ne prečkamo dva metra pred označenim prehodom za pešce in nikoli ob rdeči luči, čeprav je cesta prazna in se nam še tako mudi. Da se v avtomobilu redno pripenjamo z varnostnim pasom in to striktno zahtevamo tudi od otrok, četudi se temu divje upirajo ...
Seveda moramo imeti otroke v mislih, tudi ko smo sami v vozilu. Predvsem v strnjenih naseljih, v okolici šol ter športnih in otroških igrišč moramo voziti še posebej previdno. Raje vozimo počasneje kot prehitro. Te vrstice verjetno ne bodo dosegle številnih mladih voznikov, ki so bolj nagnjeni k hitri vožnji kot izkušenejši vozniki, obenem se ne zavedajo dobro nepredvidljivosti otrok. To posebno zavedanje potencialne nevarnosti, ki na nas, voznike, prežijo v obliki razigranega otroka, ki lahko nepričakovano z domačega dvorišča priteče na cesto ali se nenadoma iztrga iz rok odraslega spremljevalca med hojo po pločniku, največkrat pridobimo šele s starševstvom. A tudi mladi vozniki imajo svoje starše, ki jim lahko nevsiljivo svetujejo previdnost na cesti.
Predvsem pa se moramo vozniki zavedati, da otroci niso na cestah samo v začetku šolskega leta, ampak vse dni v letu. Tudi med počitnicami. Zato ne vozimo po predpisih in še posebej previdno le v prvi polovici septembra, ko nas k vzornejši vožnji »spodbujajo« tudi policisti s pogostimi nadzori prometa v okolici.