
Strojevodjo oprostili krivde za nesrečo
Kranjska sodnica Andrijana Ahačič je natančno pet let po dogodku strojevodjo Andreja Ponikvarja v celoti oprostila krivde za povzročitev železniške nesreče na Jesenicah. Sodba ni pravnomočna, tožilstvo je že napovedalo pritožbo.
Kranj – V petek, natančno pet let po železniški nesreči na Jesenicah, v kateri je bilo poškodovanih več kot trideset potnikov, je kranjska okrožna sodnica Andrijana Ahačič strojevodjo Andreja Ponikvarja oprostila vseh obtožb. Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo pa je napovedalo pritožbo. Kot je v obrazložitvi razsodbe povedala sodnica Ahačičeva, je oteževalna okoliščina tehnična omejitev križanja voznih poti: »Sami smo se prepričali, da dva vlaka ne moreta imeti enakega dovoljenja, vendar so določene priče povedale, da se z izrednimi manipulacijami to da izvesti. Materialni dokazi, odsotnost ploščatih mest na kolesih, poškodbe motorja in potrditev drugih prič, tudi obeh strojevodij tovornega vlaka, ki sta videla samo pospeševanje potniškega vlaka, pa kažejo, da avtostop naprava ni reagirala, zato sem ocenila, da obstaja dovolj dvoma za izrek oprostilne sodbe.«
Pred razsodbo sta v zaključnih besedah tako obramba kot tožilstvo predstavila svoje poglede na dogodke kritičnega dne. Ponikvarjev zagovornik Franc Rojko je še zadnjič poudaril domnevno nestrokovnost in pristranskost izvedenca železniškega prometa. Tožilka Marija Marinka Jeraj je za Ponikvarja zahtevala dve leti in šest mesecev zaporne kazni, kot je poudarila, pa številni materialni dokazi kažejo, da je obtoženi prevozil rdečo luč na semaforju: »Po signalno-varnostni napravi prometnik ne more postaviti dveh voznih poti preko iste kretnice. Če bi v tem primeru prometnik postavil izredno manipulacijo, pa bi jo zabeležil števec manipulacij, a se to ni zgodilo. To kaže tudi zatečeno stanje na nadzorni plošči, digitalni zapis tovornega vlaka, ki je neprimerno natančnejši od analognega zapisa na potniškem vlaku.« Tožilka je opozorila tudi na poškodbe traku registrirne naprave na potniškem vlaku, ki je bil zato neberljiv. Dejstvo, da najverjetneje ni prišlo do aktiviranja avtostop naprave, pa tožilstvo pojasnjuje, da je obtoženi uporabil tipko za vožnjo po nalogu in deaktiviral napravo.
Ponikvarjev zagovornik Franc Rojko je izrazil presenečenje nad zaključno besedo tožilstva, ki po njegovem mnenju ni upoštevalo dokazov v korist obtoženca. »Glede na predstavljene dokaze tožilstvo očitno povsem zgrešeno navaja delovanje avtostop naprave. Po izvedenem dokaznem postopku obtoženega ni mogoče spoznati za krivega, saj je najmanj utemeljeno verjetno, da kaznivega dejanja ni storil,« je poudaril Rojko in dodal, da gre za izkušenega strojevodjo v dobrem psihofizičnem stanju, ki ni bil utrujen, njegove reakcije po nesreči pa kažejo, da je verjetnost, da bi prevozil rdečo luč, še manjša: »Nesporno je, da je hitrost do mesta trčenja konstantno naraščala do 36 kilometrov na uro, kar kaže, da ni prevozil znaka stoj, sicer bi hitrost zaradi aktiviranja avtostopa morala začeti upadati.« Najmanj sum vzbujajoče je po Rojkovem mnenju dejstvo, da tega dne nista delovala tiskalnik, ki beleži manipulacije, in snemalna naprava, ki snema pogovore prometnikov, in to edinkrat v letu 2011. »Res ne gre za varnostni napravi, ampak za napravi, s katerima bi lahko nedvoumno ugotovili, kakšne vozne poti so bile postavljene. Števec je deloval, vendar je treba poudariti, da uporabo te tipke v ustrezno evidenco vpiše tisti, ki jo je uporabil, ter kdaj in zakaj je bila uporabljena. Ne trdim, da je za nesrečo kriv prometnik, za to nimam dokazov, glede na podatke o okvarah signalno-varnostne naprave pa lahko domnevamo, da je prišlo do neznane tehnične napake.« Zaključnemu govoru zagovornika se je pridružil tudi Ponikvar, ki je poudaril, da mu je žal za vse poškodovane, a je tistega dne ravnal v skladu z vsemi veljavnimi predpisi.
Kot je po razsodbi povedal Rojko, je prepričan, da so dokazali, da obtoženi ni prevozil rdeče luči, kaj je bil resničen vzrok nesreče, pa niso ugotavljali, ker to pač ni bil predmet postopka: »Dejstvo pa je, da so se očitno dogajale neke nepravilnosti v delovanju signalno-varnostnih naprav.«
Po mnenju vodje kranjskega tožilstva Marije Marinke Jeraj, ki je že na zapisnik napovedala pritožbo, pa glede na vse izvedene dokaze ti kažejo, da je obtoženi kriv očitanega kaznivega dejanja: »Sodnica ni podrobneje pojasnila vzrokov za oprostilno sodbo, vendar ocenjujem, da imam zadosti dokazov, da bom lahko tudi pojasnila vzrok za pritožbo.«