Nova delitev plačilnih pravic

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 29. april 2014 / 08:44

V Sloveniji (in tudi na Gorenjskem) potekajo razprave o tem, kakšen model neposrednih kmetijskih plačil bo država izvajala v obdobju 2015–2020. Končne odločitve še ni, glavni »obrisi« pa so vendarle znani: kmetijskim gospodarstvom naj bi na novo dodelili plačilne pravice, izvajali naj bi shemo za male kmete, uvedli proizvodno vezana plačila, zvišali vstopni prag za plačila na en hektar ...

Kranj – V okviru Skupne kmetijske politike Evropske unije bo v obdobju 2015–2020 veljala nova ureditev na področju neposrednih plačil. Ureditev ohranja sistem plačilnih pravic, ki poleg poenotenja osnovnega plačila na hektar (do leta 2019) vključuje tudi obvezno posebno plačilo za izvajanje okolju prijaznih kmetijskih praks oziroma t. i. zeleno komponento v višini trideset odstotkov nacionalne finančne ovojnice in dodatno plačilo za mlade kmete v višini do dveh odstotkov ovojnice. Država lahko uvede tudi posebno shemo neposrednih plačil za male kmetije v višini do deset odstotkov ovojnice in proizvodno vezana plačila za reševanje posebnih problemov oz. ekonomsko ali socialno pomembnih kmetijskih panog v višini do 13 odstotkov nacionalne ovojnice in dodatno še dva odstotka za beljakovinske rastline. Pomemben del nove ureditve je definicija »aktivnega kmeta«, to je določitev tistih, ki do plačil niso upravičeni – letališča, kampi, železnice, fizične in pravne osebe z zanemarljivimi dohodki iz kmetijske dejavnosti ...

Vlada bo odločala junija

Slovenija mora svojo odločitev o modelu neposrednih plačil, po katerem bo v obdobju 2015–2020 med kmete na leto razdelila od 134,3 do 138,9 milijona evrov, sporočiti do 1. avgusta letos. Vlada naj bi odločitev o modelu sprejela junija, svet za kmetijstvo in podeželje pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa se je na zadnjih dveh sejah že opredelil do predloga, ki so ga na podlagi analize nekaterih scenarijev reforme neposrednih plačil pripravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije, in predlogov iz javne razprave, ki jo je ministrstvo za kmetijstvo in okolje januarja in februarja pripravilo na petih lokacijah v Sloveniji.

Poenostavitve za male kmete

Svet se je odločil za novo delitev plačilnih pravic, pri tem pa naj bi pravice tokrat dodelili tudi za vinograde skupne površine 12.190 hektarjev. Slovenija mora tako kot ostale članice Evropske unije do leta 2019 vzpostaviti sistem enotnega plačila na površino, med tremi modeli, ki bi postopoma privedli do poenotenja, je svet za kmetijstvo in podeželje podprl model delne konvergence. Pri tem modelu bi najprej izračunali povprečno vrednost na hektar na ravni države, potem pa še za vsako kmetijo posebej. Slovenija bo izvajala tudi shemo za male kmete in namenila del denarja za proizvodno vezana plačila in za beljakovinske rastline, svet za kmetijstvo in podeželje pa se je tudi strinjal, da se vstopni prag za pridobitev plačil poveča na en hektar površine. Zelena komponenta je obvezna, izplačevati pa jo je možno kot pavšal ali kot sorazmerni del plačilne pravice, kar pomeni, da ima kmetijsko gospodarstvo z višjo vrednostjo plačilne pravice tudi višje zeleno plačilo. Svet za kmetijstvo in podeželje je podprl drugo različico, torej proporcionalni izračun.

Gorenjska zahteva več za živinorejo

V strokovnih in stanovskih organizacijah še vedno poteka razprava o tem, kako naj bi v Sloveniji razdelili denar za proizvodno vezana plačila, kar bi na letni ravni v naslednjih šestih letih znašalo (brez plačil za beljakovinske rastline) od 17,5 do 18 milijonov evrov. Svet za kmetijstvo in podeželje predlaga, da bi od 13 odstotkov nacionalne ovojnice za proizvodno vezana plačila namenili pet odstotkov za strna žita, 3,5 odstotka za mleko na hribovsko gorskem območju, tri odstotke za bike in 1,5 odstotka za zelenjavo. Po predlogu Sveta KGZS bi štiri odstotke dali za strna žita, tri odstotke za mleko na hribovsko-gorskem območju, 4,5 odstotka za krmo za živali (vključno s koruzo) in 1,5 odstotka za zelenjavo. Svet gorenjske območne enote zbornice zahteva več denarja za živinorejo in predlaga za to dejavnost 8,5 odstotka, od tega tri odstotke za mleko na hribovsko-gorskem območju in 5,5 odstotka za krave molznice, krave dojilje in bike, poleg tega pa še 3,5 odstotka za žita in en odstotek za zelenjavo.