Skrajšana velikopotezna tura

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 11:12

Mangart (2697 m) – Reality show. Velikopotezni pristop na Mangart, pa vendar malce skrajšan. Vzpon po ferati iz leta 1956, kar jo je desetletja uvrščalo med najtežje tovrstne poti v Julijskih Alpah.

Shakespeare je nekoč zapisal: All the world is a stage and men and women merely players; ves svet je oder, moški in ženske pa le igralci na njem. In točno to sem imela v mislih, ko sem se tistega vročega dneva proti Mangartu povzpenjala po Via Italiani oz. Italijanski poti od bivaka Nogara. Zakaj, povem kasneje! Da bi bila tura v celoti velikopotezna, bi se bilo treba do vstopa v ferato povzpeti od Belopeških jezer, a mi jo bomo rahlo skrajšali, saj se bomo do bivaka Nogara spustili z Mangartskega sedla.

Dobršen del slovenskega ozemlja je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama priključen Italiji. Tudi območje okoli Mangarta. Leta 1938 se je italijanska vojska odločila speljati drzno visokogorsko cesto pod sam vršni del mogočne gore. Preko Rateč se zapeljemo do Predela, od koder se spustimo mimo znamenitega spomenika krvavečega leva. Kmalu sledi odcep levo na gorsko cesto, ki nas bo v 12 kilometrih popeljala preko nadmorske višine 2000 metrov na Mangartsko sedlo. V smeri markacij se odpravimo proti Mangartu. Pot nas v spodnjem delu vodi preko travnikov in po 10 minutah smo pri smerokazu, na roke napisanem, bivak Nogara, 1850 m. Zavijemo levo, na greben, in se na drugi strani strmo spustimo po pobočju navzdol do bivaka. Poti sledimo s pomočjo rdečih pik. Pri bivaku se opremimo z vso potrebno opremo: čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, priporočam tudi feratarske rokavice. Smerokaz nas usmeri do vstopa v ferato, ki jo dosežemo v desetih minutah. Vstop v ferato poteka po strmem žlebu, na koncu katerega je votlina, ki jo na drugi strani zapustimo skozi manjši preduh, z oceno B/C. Jeklenica je ves čas ob nas in samovarovanje 100-odstotno. Smo na polički, s katere nadaljujemo po izpostavljeni steni do druge votline, ki jo obidemo po levi strani in dosežemo naslednji žleb. Sledi lažje plezanje, ko dosežemo travnate terase. Prečenje je zavarovano z jeklenico. Na koncu terase je pred nami navpična stena, kjer je tehnično najtežji del poti, ki po novih oznakah nosi oceno C. Ocena C se nadaljuje v B/C in v pomoč pri napredovanju so nam skobe, a moč v rokah je vseeno potrebna. Sledi lažji del, z oceno A in B. Kljub lažjemu terenu je napredovanje ves čas zračno in v tem delu sem se spomnila Shakespeara, saj se z Mangartskega sedla dobro vidi ta del poti in oči začudenih turistov spremljajo vsak gib. Sledi prečka v levo, kjer je izpostavljenost popolna. Še nekaj metrov in že smo iz ferate, kjer se po zagruščenem terenu spustimo do markirane poti, ki vodi proti Slovenski poti, ki vodi na vrh Mangarta. Vstop v steno poteka po zelo strmi grapi, kjer so številni klini in jeklenice. Na začetku je pot speljana cikcak, nato pa kmalu dosežemo del, kjer je priporočljivo, da imamo pohodne palice pritrjene na desni strani nahrbtnika, sicer nam bodo le v napoto. Gibljemo se po terenu, kjer je padajoče kamenje nekaj povsem običajnega. Previdno! Pot skoraj ves čas poteka po grapi, ko pa jo preči, se znajdemo na jugozahodni steni. Na vrhu grape markirana pot zavije levo. S pomočjo jeklenic in klinov plezamo po skalni rami jugozahodnega grebena. Kmalu pred seboj v daljavi zagledamo križ, ki označuje vrh Mangarta. Do njega vodi zložna pot. Razgled s četrte najvišje gore v Sloveniji je dih jemajoč: Jalovec, Kotova špica, Ponce, Vevnica; Triglav, Prisojnik Škrlatica, Špik, Montaž, Viš, Kozja mati, Rombon … ni da ni. Vse je kot na dlani!

Nazaj na Mangartsko sedlo bomo sestopili po t. i. Italijanski poti, ki skoraj v celoti poteka po italijanskem ozemlju. Po ozki, izpostavljeni in zagruščeni stezici sestopamo v smeri markirane poti. Markacije nas bodo usmerile levo. Sestopamo po polici s pomočjo jeklenic po severnem pobočju, ki nas pripelje nazaj na Mangartsko sedlo, od koder sestopimo do avta.

Na koncu naj napišem le še to: tole je bila čudovita tura v divjem ostenju Mangarta, a po drugi strani je bila tudi tura po ranjenem velikanu, saj je vsaj Slovenska pot izjemno krušljiva. Previdno!

Nadmorska višina: 2697 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5 / 5