Hiacinta Klemenčič in Tine Jesenovec iz društva Sotočje sta postregla z medlo. / Foto: Andrej Tarfila

Proso je dobilo svoj praznik

S praznikom prosa so se v Škofji Loki poklonili žitarici, ki so jo včasih veliko sejali na Sorškem polju in je predstavljala hrano revežev.

Škofja Loka – V Škofji Loki starejše generacije pravijo; šestkrat medla, pa je bila nedelja. Medla je namreč jed, ki so jo kuhali iz prosene kaše in jo na koncu zgostili še z moko. Na Sorškem polju je bila ta jed znana pod imenom rašovna. Na etnološki prireditvi Praznik prosa v Škofji Loki, ko so v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine želeli oživeti kulinarično dediščino teh krajev, so predstavili pridelavo prosa »od njive do prosene kaše« in na stojnicah ponudili tradicionalne in nove jedi iz prosene kaše. Člani Prosvetnega društva Sotočje, ki to počnejo ob različnih priložnostih, so kuhali medlo, postregli pa tudi mešanico (jed in prosa in kislega zelja), iz prosene moke so pekli tudi palačinke in postregli s proseno rulado.

»Veliko jedi je mogoče skuhati iz prosene kaše: prvič je na stojnicah kruh prosenjak, ki so ga spekli v gostilni pri Boštjanu na Križni Gori, mesarija iz Črnomlja nam je ponudila prosene klobase, iz Straže pri Turjaku prihaja prosena potica, iz Žirov proseno pivo, gostje iz Straže imajo celo proseni sladoled,« je o kulinarični ponudbi povedal Marko Pleško iz Turističnega društva Škofja Loka, ki je bilo ob društvu Sorško polje organizator dogodka. Sodelovali so tudi loški gobarji, ki so s proseno kašo pripravili štiri gobje jedi. Na stojnicah pa smo doživeli še marsikatero presenečenje, kaj vse se da skuhati in speči iz prosene kaše in kako presenetljivo teknejo jedi iz tega skromnega živila. Milena in Stane Jamnik iz Podreče, ki na kmetiji pridelujeta tudi proso, sta presenetila s prosenimi piškoti in potico s prosenim nadevom. Ponudnike je na odru predstavil Rudi Zevnik, ki je član obeh društev – prirediteljev, na odru pa so se zvrstili tudi domači nastopajoči: tamburaška skupina Bisernica (starejši), Loške orglice in brata Hostnik, znana kot Drajnarjuva vampa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 29. junij 2010 / 07:00

Zid obupa in nemoči

Da prav zares, po vrnitvi z romanja v Medjugorje je postajala Marjeta vse šibkejša. Pojavljati so se začele neke fantomske zadeve. Nenadoma je začela tožiti, da čuti v rokah in nogah nekakšne mra...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...