Spet med dobitniki odličij

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Škofja Loka / / 11:18

Vid Kermelj in Martin Rihtaršič z Gimnazije Škofja Loka se po srebrni medalji z evropske naravoslovne olimpijade letos lahko pohvalita še z bronastim odličjem, ki sta ga poleti osvojila na 48. kemijski olimpijadi v Gruziji.

Pri odličjih se primerjava med obema olimpijadama tudi konča. "Na naravoslovni olimpijadi je bil poudarek bolj na druženju, tu pa je šlo za resno tekmovanje s konkurenco z vsega sveta," je poudaril njun mentor Janez Šušteršič. Kemijske olimpijade se je udeležilo 308 tekmovalcev iz 77 držav. Slovenijo so zastopali štirje tekmovalci, poleg Martina Rihtaršiča in Vida Kermelja še Tristan Kovačič in Uroš Prešeren z Gimnazije Novo mesto.

Priprave na olimpijado so potekale na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer so opravljali tudi teste za uvrstitev na tekmovanje. Za njune priprave je imel veliko posluha tudi ravnatelj škofjeloške gimnazije Jože Bogataj, saj je obema zagotovil pedagoško pogodbo, ki jima je omogočila, da sta na šoli vadila skupaj z mentorjem tudi dopoldne, popoldne pa sta se doma vsak zase posvečala teoriji s področja kemije. Čeprav sta v priprave vložila veliko časa, pa sta zagotovila, da jima ni bilo čisto nič odveč. "Kemija je zabavna," sta zatrdila in ob tem pojasnila, da je pri učenju kemije ravno pravo razmerje med učenjem in razumevanjem. Kljub temu sta priznala, da nista računala, da bosta posegla po odličjih, saj sta končala šele drugi letnik gimnazije. "Njuno sedanje znanje pri kemiji lahko primerjamo z znanjem študenta kemije na prvi bolonjski stopnji," ju je pohvalil Šušteršič in dodal, da je celo profesor s fakultete, ki jih je spremljal na olimpijadi, priznal, da bi imela celo večina študentov tretjega letnika težave z reševanjem nalog z olimpijade. "Pomagalo je, ker sva bila dva in sva drug drugega spodbujala," ob tem ostajata skromna Vid in Martin.

Olimpijada je bila sestavljena tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. Pri praktičnem delu so recimo morali na podlagi reakcij določiti snovi v petih epruvetah. "Na voljo je bilo deset snovi in potem si po barvi, vonju, lastnostih oborine in podobno moral ugotoviti, kateri dve so zmešali v posamezni epruveti," sta razložila in dodala, da je bilo za to potrebno veliko teoretičnega znanja. Ker je Gruzija znana po mineralih, pa so v eni od nalog določali tudi snovi v njihovi mineralni vodi. Šušteršič je poudaril, da je na njun dosežek še toliko bolj ponosen glede na dejstvo, da na tekmovanjih iz naravoslovja po navadi prednjačijo tekmovalci iz Azije in vzhodne Evrope. "Midva sva imela problem že z iskanjem literature, iz katere bi se lahko učila, tako da sva imela samo s tem veliko dela. Po moje sva za to porabila sedemdeset odstotkov časa, namenjenega pripravam. Zapiski s fakultete so bili samo osnova, potem pa sva naloge iskala še v knjigah, največ pa na spletu," je pojasnil Vid in dodal, da je na koncu samo še prevajal iz angleškega učbenika. Tekmovalci s Tajske pa imajo še dodaten razlog, da na olimpijadi dosežejo kar najboljši rezultat, sta še kot zanimivost navedla Martin in Vid. "Njim država za zlato medaljo nameni šest tisoč, za srebrno pa tri tisoč evrov."