Prvi tuji jezik za vse drugošolce

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / sreda, 31. avgust 2016 / 11:43

V četrtek bo v osnovnošolske klopi na Gorenjskem po počitnicah sedlo 18.636 učencev, od tega 2333 prvošolcev. Gorenjske srednje šole pa bo v novem šolskem letu po oceni ministrstva za izobraževanje, zanost in šport obiskovalo 6900 dijakov, od tega okrog 1900 novincev.

Šolski prostor so v zadnjem obdobju razburkale številne teme, ki so jih odpirali, od nacionalnega preverjanja znanja do učbeniške politike, uvajanja drugega tujega jezika ter zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja, na področju poklicnega izobraževanja pa vprašanje vajeništva.

Z lanskim šolskim letom se je končalo poskusno uvajanje tujega jezika v drugem razredu osnovne šole, ki se je začelo v šolskem letu 2014/15 na 62 osnovnih šolah. V lanskem šolskem letu se jim je pridružilo 90 šol, letos pa se to uvaja še v preostalih šolah v Sloveniji (301). Na Gorenjskem je bilo v prvem krogu pet šol, ki so začele z uvajanjem tujega jezika v drugem razredu, lani se je vključilo osem šol, letos pa še preostalih 21 osnovnih šol na Gorenjskem. Obenem si pri ministrstvu želijo sistemsko urediti poučevanja drugega tujega jezika v osnovni šoli, zato so v začetku julija odprli javno razpravo o tej temi. Ta čas se namreč poučevanje izvaja na pet različnih načinov, je opozorila ministrica za izobraževanja Maja Makovec Brenčič.

Pri ministrstvu pripravljajo tudi spremembe nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki bodo predvidoma začele veljati v šolskem letu 2017/18. Novi model predvideva, da so NPZ obvezni ob koncu tretjega, šestega in devetega razreda. V tretjem se bosta preverjala učni jezik in matematika, v šestem in devetem razredu pa še tuji jezik. O četrtem predmetu pri ministrstvu še usklajuje odprta vprašanja. Rezultati NPZ ob zaključku tretjega in šestega razreda ne bi vplivali na končno oceno in torej ne bi bili zapisani v spričevalu, ob koncu devetega razreda pa bi se dosežki pri treh obveznih predmetih, torej učnem jeziku, matematiki in tujem jeziku, ovrednotili z oceno od ena do pet, učitelj pa bi jo kot eno izmed ocen upošteval pri zaključni oceni. Na ta način želijo po besedah ministrice osmisliti NPZ, ki bi tako postal orodje učiteljev pri spremljanju napredka znanja učencev, hkrati pa pomemben instrument, s katerim se spremlja in izboljšuje kakovost sistema vzgoje in izobraževanja.

Ministrstvo pripravlja tudi dolgoročno vzdržen sistem učbeniške politike, pri čemer stremijo predvsem k zmanjšanju stroškov ter dvigu kakovosti učbenikov in učnih gradiv. V lanskem letu so že zagotovili denar za obnovo učbenikov za tretje triletje, v letošnjem letu za obnovo učbenikov v drugem triletju, obnovo za prvo triletje pa načrtujejo prihodnje leto. Tako bodo vsi učbeniški skladi obnovljeni do leta 2017, za kar bodo skupaj namenili 9,4 milijona evrov.