Za tretje (razvojno) soglasje

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 10. april 2009 / 06:00

Na prvi konferenci razvojnega dialoga so razpravljali predvsem načelno o tem, kako najti pot iz krize. Potrebna bo sprememba vrednot.

Ljubljana – V sredo je slovenski premier Borut Pahor na sedežu vlade sklical prvo konferenco razvojnega dialoga, s katero, kot je poudaril uvodoma, želi doseči tretje soglasje o tem, po kateri poti naj bi se naša država izvila iz sedanje krize. Potem ko smo Slovenci dosegli soglasje o osamosvojitvi ter vključitvi v EU ter Nato, želi premier, kot je obljubil že v predvolilnem času, vseslovenski konzenz o tem, kakšna naj bo pot Slovenije v družbo najbolj razvitih držav v smislu razvoja, vrednot in gospodarskega razvoja. Na tej poti bodo potrebne tudi nekatere boleče reforme, kot so posegi v pokojninski, zdravstveni sistem ter sistem socialnega varstva, ki naj bi bili že pripravljeni v tretjem svežnju protikriznih ukrepov, ki pa jih v sredo - v nasprotju z napovedmi - ni razkril. Na konferenco so povabili tudi predsednika države Danila Türka, ki je v uvodni razpravi opozoril, da ni vzorcev ukrepov za izhod iz krize in da jih lahko da le široka razprava. Potreben je realizem, vendar ne črnogledost, vsekakor pa velika odgovornost, saj bodo posledice tokratnih odločitev nosile še naslednje generacije. Nujno potreben je po njegovem mnenju premislek o sistemu vrednot, zlasti o solidarnosti na eni strani ter podjetnosti na drugi, poleg kratkoročnih ukrepov pa bo potrebno prestrukturiranje sistemov, dejavnosti in odnosov na področju izobraževanja, raziskovanja, odnosa do okolja, energetike, prometa in komunikacij ter odprtosti Slovenije v svet.

Uvodnim mislim prvih dveh mož naše države je sledila široka skoraj triurna razprava, v kateri so se oglasili predstavniki delodajalcev, zbornic, sindikatov, kmetijstva, univerz, nevladnih organizacij, dijakov, študentov, upokojencev, civilne družbe in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slišati je bilo kar nekaj zelo različnih ocen sedanjih razmer in vzrokov, pri čemer je bilo opaziti izrazito nasprotje med predstavniki delodajalcev in zbornic ter sindikati. Slednji so namreč opozorili na veliko nezadovoljstvo in celo že nestrpnost delojemalcev, torej delavcev, ki so edine prave žrtve krize, medtem ko so vladni ukrepi namenjeni predvsem pomoči bankam, ki so krizo ustvarile. Nepremišljeno strašenje ljudi s podaljšanjem delovne dobe za upokojitev so obsodili in opozorili, da mora v razmerah, ko se je porušilo ravnovesje med solidarnostjo in podjetnostjo ter tekmovalnostjo, več veljave dobiti solidarnost. Predstavniki nevladnih organizacij so zahtevali več možnosti za delo in razvoj, celo vključitev v socialni dialog, kar nekoliko preslišan pa se je zdel poziv, naj postane družbena odgovornost temeljna vrednota in stičišče prihodnjih ravnanj.

Premier Pahor je začetek socialnega dialoga s sestankom ekonomsko socialnega sveta napovedal za petek, ko bo tudi kaj več znanega o protikriznih ukrepih iz tretjega svežnja.