Luka piše veliko zgodbo

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / nedelja, 28. avgust 2016 / 17:57

Atleta Luko Janežiča so po vrnitvi z olimpijskih iger sprejeli v domačih Vodicah, že takoj naslednji dan pa sta s trenerjem Rokom Predaničem začela s treningom za novo veliko tekmo. Prihodnji četrtek ga čaka tek na 400 metrov na diamantni ligi v Zürichu. Dvajsetletnik vstopa v elitno tekaško druščino.

Vodice – Luka Janežič, dvajsetletni atlet iz Vodic, dobiva mesto med najboljšimi na svetu. V teku na 400 metrov je na olimpijskih igrah osvojil 17. mesto in v polfinalu izboljšal svoj državni rekord na 45,07 sekunde. Po vrnitvi iz Ria so njemu in trenerju Roku Predaniču, ki živi v Skaručni, v Vodicah v torek zvečer pripravili sprejem. Čas si je ob prejemanju številnih čestitk vzel tudi za naš časopis.

Spomini na olimpijske igre so gotovo še zelo živi.

»Verjetno vse še ni šlo skozi mojo glavo in se še ne zavedam, kaj sem naredil. Te svoje prve olimpijske igre bom imel v zelo lepem spominu, še toliko bolj zaradi rezultata. Na tako veliki tekmi doseči državni rekord je res nekaj posebnega.«

Nekaj posebnega je tudi sprejem v domačem kraju.

»Nisem vedel, da imam toliko navijačev v Vodicah. Vedno se je lepo vrniti domov. Če imaš doma takšno podporo, je to res zelo lepo. Hvala vsem.«

Lahko rečemo, da ste zvezda slovenske atletike. Je sedaj za vas kaj drugače?

»Je malce drugače. Zadnje leto se že privajam na to. Je več intervjujev, zanimanja medijev. Življenje je malce drugačno, kot je bilo pred tremi leti. To je del tega in hvala bogu, da je tako. To je to, o čemer sem sanjal. Če ti z lastnim garanjem nekaj uspe, če dosežem dober rezultat, se rad pokažem in pohvalim. Ljudje so moje dosežke opazili.«

Za velikim napredkom je zagotovo ogromno trdega treninga?

»Do rezultatov nisem prišel v enem letu ali dveh. Ni bilo čez noč. Začelo se je, preden sem začel delati s trenerjem Predaničem. Sodelujeva od leta 2013 in poglejte, kam sva prišla. Veliko je odrekanja. Včasih se mi ne da na trening, pa je treba iti. Vmes pridejo tudi poškodbe. Težko je. Takrat tega nihče ne vidi. Ljudje vidijo samo rezultat. Jaz in trener veva, kaj vse, koliko garanja je za tem rezultatom. To je res ena velika zgodba.«

Kdaj vam je bilo v tej zgodbi najtežje?

»Bilo je več težkih trenutkov, težko bi omenil le enega. Če pomislim samo na težke treninge, je težko. Ko narediš dober rezultat, se ti vse to povrne in za tisti trenutek, za občutek, ko prideš v cilj in se izpiše dober rezultat, je vse to vredno.«

Na olimpijskih igrah ste bili na 400 metrov drugi najhitrejši belopolti tekač. Vam to veliko pomeni?

»To sem po teku tudi sam poudaril. Temnopolti tekači me sedaj že malce bolj poznajo. Moram reči, da toliko čestitk od tekmovalcev in od trenerjev, kot sem jih dobil v Riu, nisem še nikoli prejel. Mislim, da me opazijo. Dejstvo, da sem belec, je glede tega prednost. Dokazal sem, da lahko prehitim tudi temnopolte tekače. Status v svetovni atletiki se mi dviguje.«

Je za vas biti belopolti tekač v glavi zavora?

»Mislim, da je za večino belopoltih tekačev to zavora, zame ni. Iz glave sem si izbil, da so temnopolti hitrejši. Dokazal sem, da se jih da prehiteti, in to mi je dodatna motivacija.«

Letošnja sezona: peti na evropskem prvenstvu, državni rekord v polfinalu olimpijskih iger, prvič ste nastopili na diamantni ligi ...

»Že lanska sezona je bila zelo uspešna, letošnja je še boljša. V enem letu sem nastopil na največjih tekmovanjih, prišel do nastopa na diamantni ligi, kar je želja vsakega atleta. To je to. Prišel sem na ta nivo in sedaj je treba tako nadaljevati.«

To pomeni, da sedaj od atletike lahko tudi že živite?

»Zagotovo je drugače kot pred leti. Če ne drugega, se da pokriti vse stroške in živeti normalno. Če so dobri rezultati, se v atletiki da marsikaj narediti.«

Pred vami je drugi nastop na diamantni ligi.

»Prihodnji teden bom nastopil na tekmi diamantne lige v Zürichu, tako da časa za počitek še ni. Nadaljujem s treningi. Da bom tekmoval v Zürichu, sem izvedel po nastopu na olimpijskih igrah. Tam je bil tudi moj menedžer, ki je iz Združenih držav Amerike. Srečala sva se drugič. Dobro sodelujeva. Nekako sem računal na to povabilo. To je vrhunsko, saj pomeni, da spadam med najboljše svetovne atlete.«

Tam bo tekel tudi novi svetovni rekorder. Wayde van Niekerk je v Riu s 43,03 sekunde izboljšal dolgoletni rekord Michaela Johnsona.

»Tako je. Možno je, da bo v Švici znova tekel na rekord. Z njim sem tekel v polfinalu olimpijskih iger. Biti del teka, kjer gre na svetovni rekord, okrog 43 sekund, je znova posebna zgodba.«

Sezone bo potem za vas konec ali še ne?

»V Švici bo moja zadnja velika tekma v sezoni. Morda bom imel potem še kakšno za klub. Septembra bo čas za počitnice. Šel bom na morje. Z atleti se že malo dogovarjamo. Moram se odklopiti od vsega, odpočiti tudi glavo. Oktobra pa potem začnem znova na polno.«

Do kod segajo vaše želje?

»Moja želja je teči pod 45 sekund, najin cilj s trenerjem pa je, da sem konstanten.«