Miklavžev dan za domačine

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 27. avgust 2016 / 13:17

V Bilčovsu, Ludmannsdorfu po nemško, dvojezični vasi in središču občine na levem bregu Drave, na pobočju Gur/Sattnitz, je že dolgo običaj, da na prvo nedeljo po velikem šmarnu praznujejo vaški semenj ali Kirchtag po nemško. Letošnji bilčovški semenj je bil v nedeljo. Glavni organizator je znani gostilničar Hanzi Ogris ali Miklavž po domače, ki na stežaj odpre vrata svoje gostilne in poskrbi tudi za glasbo, tako da nihče od hiše ne odhaja žejen, lačen ali slabe volje. Na praznično nedeljo je bila tudi letos v vaški cerkvi svetega Jakoba starejšega maša, ki jo je daroval dekan Janko Krištof.

Hanzi Ogris je tradicionalno farno praznovanje potegnil še na ponedeljek. »Odločil sem se, da naj bo to predvsem dan za domačine in druge Rožanke in Rožane, da praznujejo z nami. Tudi na ta dan poskrbimo za glasbo in strežemo domače jedi, ki jih običajno nimamo na jedilniku. Zamisel se je odlično obnesla in tudi Rožanke in Rožani, ki niso pogosto pri nas, se na ta dan oglasijo,« je v ponedeljek pripovedoval popularni Hanzi Ogris - Ogi, eden od najbolj znanih gostincev na Koroškem.

Na južnem bregu Drave, v Svatnah/Schlatten pri Šentjakobu v Rožu, se je v nedeljo odvijal drugi dogodek. Iniciativa Miklova Zala je na gradišču na Turnah organizirala srečanje ljudi, ki se razdajajo za obnovo tega arheološkega najdišča. Davnega leta 1999 sta jo iz spoštovanja do svoje rodbine in Slovencev na Koroškem začela Franz in Hubert Mikel, potomca tistih Miklovih in njihove Zale, ki jo je v povesti o Miklovi Zali leta 1884 opisal pisatelj Jakob Sket. Miklovi hranijo izvirnik te knjige, v njej opisana zgodba pa sega v dogodke okrog leta 1478, ko so Turki vpadali na Koroško. Miklova brata, Hanzi je že pokojni, sta začela z arheološkimi izkopavanji na Turnah ljubiteljsko, skoraj brez podpore. Zadnja leta pa se je v raziskovanje sicer zaščitenega območja vključila graška univerza. Upam, da bom kdaj o Turnah, Svatnah in Miklovi Zali napisal kaj več.