Rad bi lepote opeval

Dokaj rano sem se napotil iz Sorice proti Bohinju. Čez Soriško planino. Le nekaj ovinkov od brunarice se mi je odprl razgled, ki mu težko dobiš primero. Ne prvič, pa vendar sem ostrmel.

Bil sem med tistimi, ki smo imeli pomisleke nad postavitvijo električnega daljnovoda iz Bohinja v Železnike. Da bo preveč posegal v naravo, smo menili. Tu pa se je zgodilo nasprotno. Drevesa, smreke ob cesti so povsem zastrle razgled. Zaradi daljnovoda so padle. In pogled! Sredi vsega Triglav in njegovi sosedje vršaci. Pogled na bohinjske vasice v hribovju. Od tam, kjer vem, da valovi Bohinjsko jezero, so se dvigale rahle meglice.

Pravijo, da Gorenjci zaradi televizijske nanizanke Gorski zdravnik množično drvijo na Tirolsko, ki je lepa. Prav, toda lepot nam tudi doma ne manjka.

In sem se zamislil. Koliko jih ponuja moja, soriška deželica.

Tistega, ki se obiskovalcu ponuja, ko se po delno lepo obnovljeni cesti pripelje iz doline, poznajo mnogi. Pogled na Sorico in vrhove, ki jo obdajajo. Sprehodi se po vasi in podobnih razgledov boš še deležen. Pojdi v Spodnje Danje. Pogled na cerkvico na pomolu ob začetku ali koncu vasi, kakor hočeš, ni manj slikovit od tistega z Jamnika. In lepo obnovljena vas, v kateri je sicer manj otroškega vrišča, pa vendarle! Podaj se v Podgorske vasi. Skoraj prazne so, a povsem ne. Počasi, a življenje se vrača. Peš se podaj iz Zgornjih Danj skozi Zabrdo do Torke. Kakšni pogledi na dolino, na visoke pečine Ratitovca.

Če imaš količkaj hribolazne žilice, se povzpni na vrhove, ki obdajajo mojo deželico. Ratitovec, kralj škofjeloškega pogorja. Razgledi in prijazna koča kot malokje. Lajnar, Dravh, Možic, pod njim Soriška planina, z njihovih vrhov pogled na Bohinj, Baško grapo, soriške vasi, Davčo in loško pogorje s številnimi vasmi in zaselki. Porezen. Pogledi, in to kakšni, na Cerkljansko, Baško in naše območje železnikarske pokrajine.

Lepo pojdi, Gorenjec, občudovat tirolski svet, a priznal boš, da naš soriški, gorenjski za njim po lepotah ne zaostaja!

Marijan Peternelj, Sorica