Upokojenci lahko sprejmemo tudi nesimpatične ukrepe

Janez Sušnik, dosedanji podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), je junija prevzel mesto začasnega predsednika s polnimi pooblastili. Predsednik Anton Donko je namreč zaradi bolezni odstopil, Sušnik pa bo na tem mestu do volitev v organe upokojenske zveze decembra. Z začasnim predsednikom smo se pogovarjali o ključnih nalogah ZDUS.

Kakšen je trenutno položaj upokojencev v Sloveniji? Kako skušate urediti položaj tistih, ki živijo z najnižjimi pokojninskimi prejemki?

»Zakon o uravnoteženju javnih financ je še poslabšal položaj upokojencev, indeksiranje pokojnin gre navzdol. Poleg tega se sedaj za izračun pokojninske osnove jemlje 22-letno povprečje, v preteklosti se je zgolj desetletno. Kdor je v tem obdobju slabo zaslužil in ima nizko povprečje plač, bo lahko celo za 40-letno delo dobil pokojnino, nižjo od 500 evrov. V ZDUS se bomo zavzemali, da se indeks dvigne in za 40-letno delo moramo doseči pokojninsko osnovo 76,82. S tem bi se približali vsaj pragu revščine, ki v naši državi znaša 590 evrov. Danes namreč četrtina upokojencev živi pod pragom revščine, kar je nedopustno, če je človek delal in v pokojninsko blagajno vplačeval 40 let. Tudi plače so padle in so za del prebivalstva tako nizke, da težko preživijo družine. Sedaj ko se gospodarska rast krepi, bi se morale izboljšati tudi plače, s čimer bi se posledično povečal priliv v pokojninsko in zdravstveno blagajno ter izboljšal izračun pokojninske osnove.«

Vztrajni ste tudi pri zahtevi za uskladitev pokojnin.

»Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je predlagal izredno uskladitev pokojnin za 0,4 odstotka, kar je bilo usklajeno s političnimi strankami, koalicijo in vlado, nato pa se je zaustavilo pri finančnem ministrstvu. Sedaj obljubljajo, da naj bi se to zgodilo v letošnjem septembru. Če do te skromne uskladitve (gre za vsega 19,5 milijona evrov) ne bo prišlo, smo v ZDUS odločeni, da sprejmemo tudi nesimpatične ukrepe. Tudi upokojenci se znamo upreti. Doslej pokojnine niso bile usklajene od 2012 do 2015, nato je bila odločitev o 0,7-odstotni uskladitvi sprejeta 2015 in uskladitev preložena v leto 2016. V upravnem odboru ZDUS se bomo še odločili, kaj storiti v primeru, če prej omenjene uskladitve septembra ne bo. Kljub vsemu upamo, da bo do nje prišlo, saj jo podpira več strank, s katerimi sem bil v stiku.«

Kakšna bi bila vloga demografskega sklada, za katerega se med drugim zavzemate v ZDUS?

»Nismo le upokojenci pobudniki tega sklada. Razmišljamo pa tako, kot se je razmišljajo ob lastninskem preoblikovanju sredi devetdesetih let, da se je deset odstotkov takratnih certifikatov namenilo v Kapitalsko družbo (KAD) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V preteklosti je KAD razpolagal z veliko denarja, danes ima le še okoli 800 tisoč evrov kapitala. Vseskozi je imela politika roke nad skladom, mi pa se zavzemamo, da bi se z njim gospodarilo neodvisno. V ta sklad bi vključili vire, ki smo jih dobili z referendumom (33 odstotkov Zavarovalnice Triglav), del dohodkov od prodaje premoženja in od naravnih virov (denimo porabe lesa, vode, elektrike, morda trošarine), nato bi ta sklad gospodaril s kapitalom – kot denimo v Nemčiji in tudi na Hrvaškem, kjer iz tega sklada celo kupujejo slovenske firme. Iz demografskega sklada bi lahko pokrivali redno in izredno usklajevanje pokojnin, preostalo pa bi varčevali za kasneje, ko bo zaradi prihodnjih demografskih gibanj potrebnega več denarja za pokojnine. Politika bi morala dati roke proč, s skladom pa bi upravljal skrben neodvisni gospodar, ki bi imel tako v rokah zanesljiv vir, ki bi bil poleg prvega stebra namenjen krpanju vrzeli v pokojninskem sistemu.«

Katere so še prednostne naloge ZDUS?

»Več kot desetletje je staro tudi prizadevanje za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi poskrbel, da bi ljudje dostojno preživljali pozno starost. Tudi sicer je za upokojence pomemben zdravstveni vidik. Zavzemamo se za javno zdravstvo, ne nasprotujemo pa zasebnemu, le da morata biti sistema ločena. Pokojnine, zdravstvo, sociala, dolgotrajna oskrba, demografski sklad ... to so naše osrednje točke, kjer se ZDUS kot organizacija civilne družbe vključuje kot partner v zakonodajne procese. Mi se redno oglašamo vselej, ko so zakoni v javni razpravi, povezujemo se s strankami in skušamo kaj doseči za upokojence. Pri tem je pomembno tudi, da naša organizacija ostaja politično nevtralna. V svoji sredi imamo namreč ljudi vseh prepričanj, zastopamo vse strukture ljudi in zato naj bo naše delovanje sredinsko, povezujemo pa se z vsemi strankami, kar naj bi ohranili tudi v prihodnje. Naj pa poudarim, da me kot Gorenjca skrbijo problemi na Gorenjskem, kjer imamo velik gospodarski, zlasti turistični potencial, od katerega bi lahko več iztržili in pripomogli h krepitvi bruto domačega proizvoda. Nikakor pa ne pridemo do boljše infrastrukture, ki bi omogočila razvoj. Temu je krivo tudi dejstvo, da gorenjski poslanci, ki bi bili lahko povezani v klub poslancev, ne najdejo skupnega jezika v korist ljudi, ki so jih izvolili. Zavedati se je treba, da brez krepitve gospodarstva ne bomo prišli do večjih plač in posledično boljših pokojnin.«

Osmega septembra bo v organizaciji Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske srečanje gorenjskih upokojencev. Kako kot član organov te zveze vidite njene presežke? Gorenjska menda prednjači v uspešnem projektu Starejši za starejše?

»Ko je vodenje ZDUS prevzela sedanja ekipa, v kateri sem bil podpredsednik, smo šli v dve smeri: ena je spodbujanje upokojencev, naj gojijo športne, kulturne, izletniške in druge družabne dejavnosti, kar je namenjeno zlasti zdravim, aktivnim upokojencem. Drugi del je humanitarni, kjer ima posebno mesto naš projekt Starejši za starejše, kamor je vključenih je okoli tristo društev pa še precej jih čaka, da bi se vključili, če bomo uspešni na skorajšnjem razpisu za prihodnje desetletno obdobje. V projektu so po pokrajinah izvolili svoje koordinatorje in vzpostavili mrežo prostovoljcev. Na Gorenjskem je projekt izredno dobro voden in narejena mreža zaupanja vrednih ljudi, tako da je Gorenjska lahko vzornica za to dejavnost. Poleg tega projekta je na Gorenjskem tudi zelo dobro sodelovanje na športnem področju (14 različnih športov), kjer se veliko družijo in tekmujejo med seboj. Podobno velja za kulturo, ročna dela, tehnično kulturo, nastajajo pa še nove pobude in Gorenjska je tudi v zelo dobrem stanju pri usklajevanju tega. Stvari so dobro vodene, homogene, z dobro voljo se veliko naredi. To velja tudi za srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo letos v Lescah, kamor vsako leto povabijo tudi župane.«

Začasni predsednik ZDUS boste do decembrskih volitev. Boste potem morda kandidirali za predsednika?

»Ne bom. Če bo treba, pa tudi.«