Samo diploma ni dovolj

Načrtovanje kariere danes omogoča nešteto poti, od posameznika pa je odvisno, katero pot bo izbral. Vodenje kariere je vmesni člen med stalnim izobraževanjem in delom oziroma zaposlitvijo, poudarja Dubravka Furar iz Urada za delo Kranj.

V sedanji gospodarski krizi so mladi postali še težje zaposljivi. Kako naj načrtujejo svojo karierno pot, da bi si po koncu izobraževanja povečali možnosti za zaposlitev?

»V zadnjih letih smo priča številnim spremembam na trgu dela, tako družbenim in ekonomskim kot okoljskim in demografskim. Delovnih mest je vse manj, večja je tudi negotovost trajanja zaposlitve, saj je bilo kar 81,7 odstotka zaposlitev v lanskem letu za določen čas. Dela se redefinirajo zaradi nenehnega tehnološkega razvoja, nastajajo novi poklici, kot je na primer mehatronika. To pa pomeni nova znanja in vseživljenjsko učenje. Zato je potrebno načrtovanje kariere že v srednji šoli, kar pomeni spremljanje dogajanja na trgu dela in poznavanje sebe – v katerem delu se vidim in kakšne so moje kompetence. Samo znanje, odličen uspeh ob zaključku šolanja ali diploma še ne pomenijo zaposlitve, so le vstopnica na trg dela. Pomembna je fleksibilnost, učljivost, volja oziroma motivacija za samoaktivnost.«

Ministrstvo za izobraževanje poskuša tudi z zmanjševanjem vpisa v gimnazije učence preusmeriti v poklicne šole oziroma študij naravoslovja. Je to prava pot, da bi mladi pridobili izobrazbo, ki omogoča zaposlitev?

»Zavod za zaposlovanje je vedno opozarjal na poklice, ki so na trgu iskani, in želeli smo, da se šolska politika tega zave. Na širši družbi je naloga, da mlade informiramo o različnih poklicih že dovolj zgodaj in jih ozaveščamo o najbolj iskanih poklicih. Vsako leto učenci 9. razreda osnovnih šol izpolnijo vprašalnik o poklicni nameri. Na zavodu te namere obdelamo in dejansko se učenci letos manj odločajo za gimnazijske programe kot v preteklih letih, saj se je tako odločilo 33 odstotkov vprašanih, 35 odstotkov jih je zapisalo namero za izbiro srednjega strokovnega izobraževanja, le 12 odstotkov pa je takšnih, ki si želijo v nižje in srednje poklicno izobraževanje. Bolj zaskrbljujoč je podatek, da je kar 12 odstotkov neodločenih, 8 odstotkov pa jih ni odgovorilo, kam naprej.«

Koliko je ta čas na Gorenjskem med brezposelnimi mladih do 26 let in kakšna je njihova izobrazba?

»Med 8.594 osebami, ki so bile konec leta 2012 prijavljene v evidenci brezposelnih Območne službe Kranj, je bilo 958 oziroma 11,1 odstotka mladih do 26 let. Glede na stopnjo dokončane izobrazbe je žal med mladimi do 26 let precej visok delež oseb brez izobrazbe, kar 38,9 odstotka, sledijo osebe s V. stopnjo izobrazbe (33,2 odstotka) in osebe s III. in IV. stopnjo izobrazbe (21 odstotkov). 6,9 odstotka mladih ima dokončano višjo ali visoko stopnjo izobrazbe. Glede na smer izobrazbe je med mladimi brezposelnimi največ delavcev brez poklica in pomožnih delavcev, ekonomskih tehnikov, gimnazijskih maturantov, frizerjev, prodajalcev, vzgojiteljev predšolskih otrok, strojnih tehnikov in turističnih tehnikov.«

Kateri poklici ta čas veljajo za najbolj perspektivne?

»Lani je bilo največje povpraševanje po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalcih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarjih, delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah in nizkih gradnjah, komercialnih zastopnikih za prodajo, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih, tajnikih, kuharjih, zidarjih, kuhinjskih pomočnikih, skladiščnikih ter uradnikih za prodajo in nabavo, strugarjih, tesarjih, orodjarjih, mizarjih in strojnih tehnikih. Med tistimi s sedmo stopnjo izobrazbe pa so delodajalci lani največ povpraševali po univerzitetnih diplomiranih in diplomiranih ekonomistih ter inženirjih elektrotehnike in strojništva, doktorjih medicine, univerzitetnih diplomiranih pravnikih, socialnih delavcih in inženirjih računalniške informatike, univeritetnih diplomiranih in diplomiranih inženirjih gradbeništva ter diplomiranih medicinskih sestrah in fizioterapevtih.«

Katere poklice pa bi ta čas označili za poklice prihodnosti?

»To so poklici v zdravstvu, od negovalcev in bolničarjev do zdravnikov specialistov, poklici s področja informatike, kot so razvijalci informacijskih sistemov, programerji in sistemski inženirji, poklici v gostinstvu, na področju kovinarstva, elektrike in mehanike ter poklici s področja ekonomije, prava, naravoslovja in tehnike. Za poklice prihodnosti veljajo tudi tako imenovani 'zeleni' poklici na področju energetike, transporta, kmetijstva in ravnanja z odpadki.«

Kaj oziroma kdo ima po vaših izkušnjah odločilen vpliv na mlade, ko načrtujejo nadaljnjo izobrazbeno in poklicno pot?

»Po mojih izkušnjah se mladi v družinah, kjer starši opravljajo poklic, v katerem so zadovoljni, odločajo za isti poklic. Na njihovo odločitev pa vplivajo tudi šolske svetovalne delavke, razredniki, vrstniki in prijatelji.«

Kako lahko mladi opozorijo nase pri iskanju prve zaposlitve?

»Mladi opozorijo nase s specifičnimi strokovnimi znanji, ki jih lahko podkrepijo z izkušnjami že v času šolanja oziroma študija in s splošnimi kompetencami. Prednost mladih pri zaposlitvi oziroma na drugi strani zahteve delodajalcev so po naslednjih kompetencah: poznavanje svojih močnih področij, nenehno pridobivanje znanj, vedoželjnost, iznajdljivost, fleksibilnost, spretnost v medosebnih odnosih ter sposobnost selekcije informacij oziroma zmožnost odločanja in učinkovitost soočanja s stresom na delovnem mestu.«